Page 132 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 132
nesnovna krajina krasa
Slika 42: Obnovljen pil, posve- lomljenje skaluot (grobo veliko kamenje), ki so jih rabi-
čen sv. Mariji pri Vrhovljah, ima li za gradnjo valobranov, pomolov, temeljev, zadrževal-
nih teras itd. Druga vrsta so bili zahtevnejši glede pri-
vklesanih skoraj več starover- dobivanja kamna za fine kamnoseške izdelke mojstrov
skih znamenj kot krščanskih. klesanega kamenja. Ta razvoj lahko ugotovimo tudi po
Nad podstavkom je trojnik letnicah nastanka portalov in obokov, ki so okrašeni
z zelo bogatim klesanjem, kar sega nekako v obdobje
treh rombov, na dveh stebrih konca 18. do sredine 19. st. Potem se proti koncu dru-
ob strani pa sta spodaj prikri- ge polovice 19. stoletja že začnejo pojavljati manj bo-
ti dve svarici, na zgornjem delu gato okrašeni in mogočnejši ter manj zahtevni izdelki.
ob tabernaklju pa so še štirje Na prelomu 20. stoletja pričnejo izginjati staroverska
Svetovidovi križi. Tisti na levi je znamenja, pojavijo se sicer mogočnejši portali, ven-
najbrž namerno drugače vkle- dar z manj klesarskimi mojstrovinami in pri premožnej-
ših družinah. Med prvo svetovno vojno so bile vasi ob
san. fronti skoraj ali v celoti porušene. Ogromno kamno-
seškega dela, ki je bilo na tistem koncu najbogatejše
s starimi znamenji, je bilo uničenega ali trajno poško-
dovanega. Po prvi svetovni vojni na Primorskem zara-
di italijanske zasedbe in fašističnega terorja ni trpelo
samo prebivalstvo, temveč tudi gospodarstvo in kme-
132
Slika 42: Obnovljen pil, posve- lomljenje skaluot (grobo veliko kamenje), ki so jih rabi-
čen sv. Mariji pri Vrhovljah, ima li za gradnjo valobranov, pomolov, temeljev, zadrževal-
nih teras itd. Druga vrsta so bili zahtevnejši glede pri-
vklesanih skoraj več starover- dobivanja kamna za fine kamnoseške izdelke mojstrov
skih znamenj kot krščanskih. klesanega kamenja. Ta razvoj lahko ugotovimo tudi po
Nad podstavkom je trojnik letnicah nastanka portalov in obokov, ki so okrašeni
z zelo bogatim klesanjem, kar sega nekako v obdobje
treh rombov, na dveh stebrih konca 18. do sredine 19. st. Potem se proti koncu dru-
ob strani pa sta spodaj prikri- ge polovice 19. stoletja že začnejo pojavljati manj bo-
ti dve svarici, na zgornjem delu gato okrašeni in mogočnejši ter manj zahtevni izdelki.
ob tabernaklju pa so še štirje Na prelomu 20. stoletja pričnejo izginjati staroverska
Svetovidovi križi. Tisti na levi je znamenja, pojavijo se sicer mogočnejši portali, ven-
najbrž namerno drugače vkle- dar z manj klesarskimi mojstrovinami in pri premožnej-
ših družinah. Med prvo svetovno vojno so bile vasi ob
san. fronti skoraj ali v celoti porušene. Ogromno kamno-
seškega dela, ki je bilo na tistem koncu najbogatejše
s starimi znamenji, je bilo uničenega ali trajno poško-
dovanega. Po prvi svetovni vojni na Primorskem zara-
di italijanske zasedbe in fašističnega terorja ni trpelo
samo prebivalstvo, temveč tudi gospodarstvo in kme-
132
