Page 128 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 128
nesnovna krajina krasa
Slika 38: Kamna za kujanje dedec in Dedec in baba (kamna v Preložah)
baba v Preložah.
Po pripovedi moje prababice Marije Ban – Friglove
Slika 39: Oskrunjena kamna dedec (1877–1967) in Pepke Mljač – Bcljeve (1906–2005) iz
in baba v Gabrovici pri Komnu. Prelož se je po starem tistemu mestu, kjer sta kam-
na, reklo Ćujenca. Tam naj bi se usedla na ta višji
Slika 40 (str. 130 zgoraj): Babnek ob kamen mož, na ta nišćjega (nižjega) pa žena, kadar
lipi, v katero je pred 50-imi leti uda- sta bila skregana. Mož je sedel na vrhu kamna, ime-
novanega dedec, nogi je imel na polički, s hrbtom
rila strela in jo zažgala. To je za va- obrnjen proč od žene v smeri zahoda. Žena pa je
ščane pomenilo, da se tu zares ses- sedela obrnjena proti vzhodu na nižjem in širšem,
imenovanem baba, z izklesano poličko. Tam sta se
tajajo štrije (štrige, čarovnice). ćüjala (kujala), vse dokler se nista pobotala (spravi-
Slika 41 (str. 130 spodaj): Nestro- la, pomirila med sabo). Ženska naj bi se po polički
kovno obnovljen srejnik v Brito- počasi obračala proti njemu. Moški pa je malo več
fu (vaško jedro) v Lokvi. Na enem časa vztrajal. Ko sta z obračanjem pršla šćjp (prišla
delu starega srejnika je sedel tudi skupaj), sta se obrnila eden proti drugemu v sme-
ri juga, se prijela za roke in odšla proti domu. Kaj
moj nono Jože (III.) Čok – Lile- je temu sledilo, najbrž ni treba preveč ugibati. Od
tov. Na ostalih pa: Jože Pavlovič – sosede Francke Mljač – Bcljeve sem dobil namig,
Brajdnikov, Franc Stopar – Stopar- da so verjetno s ćujanjem prikrivali drugačno vlo-
jev, Jože Frankovič – Mihatov, Franc go, ki sta jo ta dva kamna imela nekoč – nekakšno
Goranc – Gorancov, Anton Stopar obredno povezanost s soncem in rodnostjo.
– Peckov, Franc Mavec – Podgrja-
Od kdaj sta tam tista naravna živa kamna z
nov, vsi iz britofske srenje. razpoko, ki ju ločuje, in kdo ju je izklesal v stola, ni
vedel povedati nihče. Baje, da sta tam od pradav-
nine, saj ju niso razbili niti, ko so tam gradili prej-
šnji lastniki in stanovalci hiše Šćelanovih v začetku
19 stol., niti ne novi lastniki sosedje Bcljevi, ki so v
80-tih letih prejšnjega stoletja staro hišo predela-
li v skedenj za spravilo kmečkih strojev. Kamna sta
že bila ob samem vogalu stare hiše in sta še vedno
na vogalu nove gradnje. Hiša naj bi kujancema da-
jala tudi zavetje pred burjo. Vaško okolje na tistem
delu, imenovanem Mirišče, naj bi bilo precej starej-
še od spodnjega dela Prelož.
Višina »moškega kamna« je 75 cm, širina 70
cm in dolžina v smeri zahoda 100 cm, ženskega 55
cm, 65 cm in prečna 87 cm.
Babnek (Babnik)
Tudi ta vrsta kamnov sodi v vaško »obredje«. Nji-
hova nekdanja vloga je nekoliko prikrita in zavita v
skrivnost ali celo izkrivljena. Po enih razlagah naj bi
se na njih zbirale vaške štrige (čarovnice) in prosile
128
Slika 38: Kamna za kujanje dedec in Dedec in baba (kamna v Preložah)
baba v Preložah.
Po pripovedi moje prababice Marije Ban – Friglove
Slika 39: Oskrunjena kamna dedec (1877–1967) in Pepke Mljač – Bcljeve (1906–2005) iz
in baba v Gabrovici pri Komnu. Prelož se je po starem tistemu mestu, kjer sta kam-
na, reklo Ćujenca. Tam naj bi se usedla na ta višji
Slika 40 (str. 130 zgoraj): Babnek ob kamen mož, na ta nišćjega (nižjega) pa žena, kadar
lipi, v katero je pred 50-imi leti uda- sta bila skregana. Mož je sedel na vrhu kamna, ime-
novanega dedec, nogi je imel na polički, s hrbtom
rila strela in jo zažgala. To je za va- obrnjen proč od žene v smeri zahoda. Žena pa je
ščane pomenilo, da se tu zares ses- sedela obrnjena proti vzhodu na nižjem in širšem,
imenovanem baba, z izklesano poličko. Tam sta se
tajajo štrije (štrige, čarovnice). ćüjala (kujala), vse dokler se nista pobotala (spravi-
Slika 41 (str. 130 spodaj): Nestro- la, pomirila med sabo). Ženska naj bi se po polički
kovno obnovljen srejnik v Brito- počasi obračala proti njemu. Moški pa je malo več
fu (vaško jedro) v Lokvi. Na enem časa vztrajal. Ko sta z obračanjem pršla šćjp (prišla
delu starega srejnika je sedel tudi skupaj), sta se obrnila eden proti drugemu v sme-
ri juga, se prijela za roke in odšla proti domu. Kaj
moj nono Jože (III.) Čok – Lile- je temu sledilo, najbrž ni treba preveč ugibati. Od
tov. Na ostalih pa: Jože Pavlovič – sosede Francke Mljač – Bcljeve sem dobil namig,
Brajdnikov, Franc Stopar – Stopar- da so verjetno s ćujanjem prikrivali drugačno vlo-
jev, Jože Frankovič – Mihatov, Franc go, ki sta jo ta dva kamna imela nekoč – nekakšno
Goranc – Gorancov, Anton Stopar obredno povezanost s soncem in rodnostjo.
– Peckov, Franc Mavec – Podgrja-
Od kdaj sta tam tista naravna živa kamna z
nov, vsi iz britofske srenje. razpoko, ki ju ločuje, in kdo ju je izklesal v stola, ni
vedel povedati nihče. Baje, da sta tam od pradav-
nine, saj ju niso razbili niti, ko so tam gradili prej-
šnji lastniki in stanovalci hiše Šćelanovih v začetku
19 stol., niti ne novi lastniki sosedje Bcljevi, ki so v
80-tih letih prejšnjega stoletja staro hišo predela-
li v skedenj za spravilo kmečkih strojev. Kamna sta
že bila ob samem vogalu stare hiše in sta še vedno
na vogalu nove gradnje. Hiša naj bi kujancema da-
jala tudi zavetje pred burjo. Vaško okolje na tistem
delu, imenovanem Mirišče, naj bi bilo precej starej-
še od spodnjega dela Prelož.
Višina »moškega kamna« je 75 cm, širina 70
cm in dolžina v smeri zahoda 100 cm, ženskega 55
cm, 65 cm in prečna 87 cm.
Babnek (Babnik)
Tudi ta vrsta kamnov sodi v vaško »obredje«. Nji-
hova nekdanja vloga je nekoliko prikrita in zavita v
skrivnost ali celo izkrivljena. Po enih razlagah naj bi
se na njih zbirale vaške štrige (čarovnice) in prosile
128
