Page 92 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 92
nesnovna krajina krasa
Vrhulah (Hobič, 2013, 306). Pri ponovnem branju ljudskega izročila sem ugotovil, da nisem
upošteval ključne stvari, namreč da gre za domovanje grofa, ki je živel v ajdovskem gradu.
Ker gre za domovanje osebe (oziroma družbenega sloja), ki razpolaga z zemljo, domne-
vam, da gre za centralno lokacijo, ki obvladuje okoliški prostor. Prva možnost je Ajdov-
ščina nad Rodikom (Pleterski, 2005, 143), druga je lokacija v Podgradu pri Vremah in tre-
tja na Vrhulah. Ajdovščina je izmed vseh treh najmanj verjetna, ker je poimenovanje tako
markantnega kraja z drugim imenom zelo malo verjetna. Možnost lokacije ajdovskega
gradu v Podgradu pri Vremah pa se kaže v tem, da je tam že v »ajdovskih« časih stal grad.
Tukaj lahko vidimo tudi prestavitev »upravnega sedeža« iz Ajdovščine, ko se večina pre-
bivalcev preseli v dolino (Rodik, Slope) (Pleterski, 2005, 144). Tu gre le za možnosti, naj-
lažje pa bi to neznanko rešili z informacijo s terena, od domačinov.
Strukture mitične pokrajine
V okviru diplomske naloge sem poizkusil tudi z rekonstrukcijo kakšne strukture mitične
pokrajine. Predvsem sem se osredotočil na odkrivanje struktur, katerim je osnovna zna-
čilnost povezovanje določenih obrednih prostorov. Take strukture so lahko razni prime-
ri trikotnikov z različnimi razmerji dolžin in kotov (Pleterski, 1996, 182; 2008, 27), prostor-
skih križev (Puhar, Pleterski, 2005, 65-69) in prostorskih osi v prostoru, na podlagi katerih
se je urejalo vas in vaško ozemlje (Pleterski, 2006, 49–56; 2008, 27–28).
Tako se znotraj slovenske staroverske svete/mitične pokrajine pojavlja triadnost,
ki se manifestira v obliki trojnih obrednih mest v pokrajini. Vsak obredni prostor nosi ge-
ografsko-fizične značilnosti kraja, kjer je postavljen. Triadna struktura ima za temelj du-
hovno os, ki je v osnovi obredni kot. To je kot, katerega osnova je astronomski kot 23,5°
± 1,5° oziroma je ponavadi v pokrajini zapisan kot kot med 22°–25°, ki povezuje troji-
co obrednih mest. Ta so posvečena božanstvu svetlobe in teme ter tretjemu božanstvu
vode, ki skozi leto vzdržuje ravnovesje med njima (Pleterski, 2008, 27). V ureditvi pok-
rajine se to navadno kaže tako, da so naselja, polja in grobišča usmerjena proti eni od
obrednih točk. Znotraj tega trikotnika pa je vključeno obredno mesto, ki nosi svetovno
os (Pleterski, 2008, 28).
Tridelne strukture glede velikosti raziskovalne enote segajo vse od cerkva (Pleter-
ski, 1996, 168), grobišč (Pleterski, 1996, 171–74), vaških polj (Pleterski, 1996, 179–80), vasi
in njihove ožje okolice (Pleterski, 2006) in večjih upravnih enot oziroma večjih geografskih
enot, na primer doline (Štular, Hrovatin, 2002). Ta raznolikost je zelo verjetno posledica
ponavljanja obrednega kota, s čimer se krepita kozmični red in ravnovesje, ki sta zelo po-
membna za preživetje človeka in skupnosti (Pleterski, 2008, 27).
Rekonstrukcija struktur mitične pokrajine
– korak naprej
Za raziskovanje zgoraj omenjenih struktur sem moral na začetku imeti neke točke v pro-
storu, iz katerih sem začel raziskovanje. Tako sem identificiral možne prostorske točke,
ki lahko nosijo informacijo o mitični pokrajini, katere del so (Hobič, 2013, 325).
Mitične točke sem izbral na podlagi terenskega raziskovanja in kartiranja ljudskega
izročila ter zavetnikov cerkva. Znotraj raziskovalnega območja sem identificiral kar ne-
92
Vrhulah (Hobič, 2013, 306). Pri ponovnem branju ljudskega izročila sem ugotovil, da nisem
upošteval ključne stvari, namreč da gre za domovanje grofa, ki je živel v ajdovskem gradu.
Ker gre za domovanje osebe (oziroma družbenega sloja), ki razpolaga z zemljo, domne-
vam, da gre za centralno lokacijo, ki obvladuje okoliški prostor. Prva možnost je Ajdov-
ščina nad Rodikom (Pleterski, 2005, 143), druga je lokacija v Podgradu pri Vremah in tre-
tja na Vrhulah. Ajdovščina je izmed vseh treh najmanj verjetna, ker je poimenovanje tako
markantnega kraja z drugim imenom zelo malo verjetna. Možnost lokacije ajdovskega
gradu v Podgradu pri Vremah pa se kaže v tem, da je tam že v »ajdovskih« časih stal grad.
Tukaj lahko vidimo tudi prestavitev »upravnega sedeža« iz Ajdovščine, ko se večina pre-
bivalcev preseli v dolino (Rodik, Slope) (Pleterski, 2005, 144). Tu gre le za možnosti, naj-
lažje pa bi to neznanko rešili z informacijo s terena, od domačinov.
Strukture mitične pokrajine
V okviru diplomske naloge sem poizkusil tudi z rekonstrukcijo kakšne strukture mitične
pokrajine. Predvsem sem se osredotočil na odkrivanje struktur, katerim je osnovna zna-
čilnost povezovanje določenih obrednih prostorov. Take strukture so lahko razni prime-
ri trikotnikov z različnimi razmerji dolžin in kotov (Pleterski, 1996, 182; 2008, 27), prostor-
skih križev (Puhar, Pleterski, 2005, 65-69) in prostorskih osi v prostoru, na podlagi katerih
se je urejalo vas in vaško ozemlje (Pleterski, 2006, 49–56; 2008, 27–28).
Tako se znotraj slovenske staroverske svete/mitične pokrajine pojavlja triadnost,
ki se manifestira v obliki trojnih obrednih mest v pokrajini. Vsak obredni prostor nosi ge-
ografsko-fizične značilnosti kraja, kjer je postavljen. Triadna struktura ima za temelj du-
hovno os, ki je v osnovi obredni kot. To je kot, katerega osnova je astronomski kot 23,5°
± 1,5° oziroma je ponavadi v pokrajini zapisan kot kot med 22°–25°, ki povezuje troji-
co obrednih mest. Ta so posvečena božanstvu svetlobe in teme ter tretjemu božanstvu
vode, ki skozi leto vzdržuje ravnovesje med njima (Pleterski, 2008, 27). V ureditvi pok-
rajine se to navadno kaže tako, da so naselja, polja in grobišča usmerjena proti eni od
obrednih točk. Znotraj tega trikotnika pa je vključeno obredno mesto, ki nosi svetovno
os (Pleterski, 2008, 28).
Tridelne strukture glede velikosti raziskovalne enote segajo vse od cerkva (Pleter-
ski, 1996, 168), grobišč (Pleterski, 1996, 171–74), vaških polj (Pleterski, 1996, 179–80), vasi
in njihove ožje okolice (Pleterski, 2006) in večjih upravnih enot oziroma večjih geografskih
enot, na primer doline (Štular, Hrovatin, 2002). Ta raznolikost je zelo verjetno posledica
ponavljanja obrednega kota, s čimer se krepita kozmični red in ravnovesje, ki sta zelo po-
membna za preživetje človeka in skupnosti (Pleterski, 2008, 27).
Rekonstrukcija struktur mitične pokrajine
– korak naprej
Za raziskovanje zgoraj omenjenih struktur sem moral na začetku imeti neke točke v pro-
storu, iz katerih sem začel raziskovanje. Tako sem identificiral možne prostorske točke,
ki lahko nosijo informacijo o mitični pokrajini, katere del so (Hobič, 2013, 325).
Mitične točke sem izbral na podlagi terenskega raziskovanja in kartiranja ljudskega
izročila ter zavetnikov cerkva. Znotraj raziskovalnega območja sem identificiral kar ne-
92
