Page 88 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 88
nesnovna krajina krasa
Stare vasi
Zanimivo dinamiko kaže ljudsko izročilo o premestitvah vasi. Kar nekaj vasi ima poleg se-
danje lokacije v ljudskem izročilu ohranjeno še lokacijo stare vasi (slika 2). Razlogi za pre-
mestitev, če so seveda znani, so različni. V skoraj vseh primerih se na terenu vidijo kamni-
te groblje, ki nakazujejo, da je tam nekaj bilo. Ena od možnosti interpretacije ljudskega
izročila o premestitvah vasi je razlaga, da ljudje bližnje ruševine umeščajo v »zgodovi-
no« domače vasi, zato da si priskrbijo kontinuiteto (in s tem prednike) v domači pokraji-
ni (Hrobat, 2003, 69).
V drugih primerih pa gre za prenos kontinuitete vasi iz enega prostora na druge-
ga. Kot sem omenil že zgoraj, so vzroki za premestitev različni. Je pa vsem do neke mere
skupno, da je lokacija, kamor se vas premesti, boljša od prejšnje, kljub temu, da to pona-
vadi ni navedeno med vzroki preselitve (stalni vodni viri, bližje obdelovalne površine, var-
nejša lokacija). Preselitev vasi je v nekaterih primerih povezana z nadnaravnimi in nena-
vadnimi pojavi (Stara Hotična pri Hotični, Vrhule nad Brezovico, Nadguč pri Barki, Pod
lipami pri Slopah). Možno je, da gre pri teh premestitvah, gledano s strani domačinov
premeščenih vasi, za intervencijo bitij, pogosto povezanih z nadnaravnim – npr. kače. Ta
so prisilila stare prebivalce k premestitvi iz slabše lokacije na boljšo.
Pojavlja se vprašanje, zakaj se niso že prvotno naselili na teh ugodnejših lokacijah.
Prvi odgovor je, ker so se zaradi nepoznavanja naravnega cikla in podnebnih razmer uči-
li. Odgovor se lahko za nekatere primere skriva v vprašanju lastništva zemlje. Prebival-
ci starih vasi niso bili lastniki teh zemljišč, temveč so slednja pripadala nekomu drugemu.
Če postavimo preselitev vasi v kontekst zgodnjega srednjega veka, je možna rekonstruk-
cija sledeča. Kontinuiteta poselitve iz pozne antike v srednji vek je za to pokrajino že do-
kazana (Pleterski, 2005; Hrobat, 2005). Iz tega lahko sklepamo, da so bili lastniki te zemlje
staroselci, ki so živeli na bližnjih gradiščih. Prebivalci teh starih vasi pa so bili novo nase-
ljeni Slovani, ki so se naselili na rob zemljišč staroselcev. Za staroselce v gradiščih predvi-
devam, da so bili tako močni, da so zadržali te površine, kljub pritiskom novih naseljen-
cev. Sama premestitev vasi se zgodi z delnim razpadom upravne oblasti staroselcev. To
se zgodi predvsem preko asimilacije in preselitve iz gradišč v nižino. Preselitev stare vasi
se zgodi v postopku asimilacije in stapljanja prebivalcev. Premestitev nekaterih starih vasi
pa kažejo tudi na del procesa, ko se staroselci selijo v dolino, recimo v primeru Rodika
(Hrobat, 2005 in 2010; Slapšak, 1997; Pleterski, 2005). Ostane nam še možnost preme-
stitve vasi v poznem srednjem veku v času turških vpadov, ko je bilo obravnavano ob-
močje močno pod udarom Turkov. Tako so po prenehanju nevarnosti premestili vas na
novo lokacijo. Vzroki so lahko iskanje boljše lege in pa tudi v naselitvi novih prebivalcev –
uskokov, v bližini na Krasu izpričanih ob koncu 15. stoletja (Simoniti, 2009, 208). Ti so zelo
verjetno ustanovili vas nekje na ozemlju stare vasi – to je bilo še vedno določeno s stra-
ni zemljiških gospodov.
Tukaj se postavlja vprašanje, ali se je razdelitev zemlje po premestitvi vasi tudi
spremenila. S poskusom retrogradne analize zemljiškega katastra bi verjetno prišli do
nekaterih zaključkov, ki bi odgovorila na vprašanje o časovni komponenti premestitve
vasi.
88
Stare vasi
Zanimivo dinamiko kaže ljudsko izročilo o premestitvah vasi. Kar nekaj vasi ima poleg se-
danje lokacije v ljudskem izročilu ohranjeno še lokacijo stare vasi (slika 2). Razlogi za pre-
mestitev, če so seveda znani, so različni. V skoraj vseh primerih se na terenu vidijo kamni-
te groblje, ki nakazujejo, da je tam nekaj bilo. Ena od možnosti interpretacije ljudskega
izročila o premestitvah vasi je razlaga, da ljudje bližnje ruševine umeščajo v »zgodovi-
no« domače vasi, zato da si priskrbijo kontinuiteto (in s tem prednike) v domači pokraji-
ni (Hrobat, 2003, 69).
V drugih primerih pa gre za prenos kontinuitete vasi iz enega prostora na druge-
ga. Kot sem omenil že zgoraj, so vzroki za premestitev različni. Je pa vsem do neke mere
skupno, da je lokacija, kamor se vas premesti, boljša od prejšnje, kljub temu, da to pona-
vadi ni navedeno med vzroki preselitve (stalni vodni viri, bližje obdelovalne površine, var-
nejša lokacija). Preselitev vasi je v nekaterih primerih povezana z nadnaravnimi in nena-
vadnimi pojavi (Stara Hotična pri Hotični, Vrhule nad Brezovico, Nadguč pri Barki, Pod
lipami pri Slopah). Možno je, da gre pri teh premestitvah, gledano s strani domačinov
premeščenih vasi, za intervencijo bitij, pogosto povezanih z nadnaravnim – npr. kače. Ta
so prisilila stare prebivalce k premestitvi iz slabše lokacije na boljšo.
Pojavlja se vprašanje, zakaj se niso že prvotno naselili na teh ugodnejših lokacijah.
Prvi odgovor je, ker so se zaradi nepoznavanja naravnega cikla in podnebnih razmer uči-
li. Odgovor se lahko za nekatere primere skriva v vprašanju lastništva zemlje. Prebival-
ci starih vasi niso bili lastniki teh zemljišč, temveč so slednja pripadala nekomu drugemu.
Če postavimo preselitev vasi v kontekst zgodnjega srednjega veka, je možna rekonstruk-
cija sledeča. Kontinuiteta poselitve iz pozne antike v srednji vek je za to pokrajino že do-
kazana (Pleterski, 2005; Hrobat, 2005). Iz tega lahko sklepamo, da so bili lastniki te zemlje
staroselci, ki so živeli na bližnjih gradiščih. Prebivalci teh starih vasi pa so bili novo nase-
ljeni Slovani, ki so se naselili na rob zemljišč staroselcev. Za staroselce v gradiščih predvi-
devam, da so bili tako močni, da so zadržali te površine, kljub pritiskom novih naseljen-
cev. Sama premestitev vasi se zgodi z delnim razpadom upravne oblasti staroselcev. To
se zgodi predvsem preko asimilacije in preselitve iz gradišč v nižino. Preselitev stare vasi
se zgodi v postopku asimilacije in stapljanja prebivalcev. Premestitev nekaterih starih vasi
pa kažejo tudi na del procesa, ko se staroselci selijo v dolino, recimo v primeru Rodika
(Hrobat, 2005 in 2010; Slapšak, 1997; Pleterski, 2005). Ostane nam še možnost preme-
stitve vasi v poznem srednjem veku v času turških vpadov, ko je bilo obravnavano ob-
močje močno pod udarom Turkov. Tako so po prenehanju nevarnosti premestili vas na
novo lokacijo. Vzroki so lahko iskanje boljše lege in pa tudi v naselitvi novih prebivalcev –
uskokov, v bližini na Krasu izpričanih ob koncu 15. stoletja (Simoniti, 2009, 208). Ti so zelo
verjetno ustanovili vas nekje na ozemlju stare vasi – to je bilo še vedno določeno s stra-
ni zemljiških gospodov.
Tukaj se postavlja vprašanje, ali se je razdelitev zemlje po premestitvi vasi tudi
spremenila. S poskusom retrogradne analize zemljiškega katastra bi verjetno prišli do
nekaterih zaključkov, ki bi odgovorila na vprašanje o časovni komponenti premestitve
vasi.
88
