Page 15 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 15
Koncept zaposljivosti
Med terminoma zaposljivost in zaposlenost je potrebno povleči ločnico.
Zaposlenost je sinonim za »imeti službo«, zaposljivost pa pomeni pose-
dovanje sposobnosti, ki omogočijo posamezniku, da si službo lažje in hit-
reje pridobi. Zaposljivost je celota vseh dosežkov, razumevanj in osebnih
atributov posameznika, ki mu olajšajo pridobitev dela in uspešnost v izbra-
nem poklicu in zaposlitvi. Harvey (2003, 3) poudarja, da zaposljivost še
ne pomeni imeti zaposlitev. Nasprotno, tudi dejstvo, da prihaja študent
s strokovnega programa, ne pomeni avtomatično zaposlitve. Zaposljivost
(employability) je dokaj kompleksen konstrukt; je več kot razvijanje spo-
sobnosti, izkušenj in tehnik iskanja dela, ki omogočajo pridobitev zapo-
slitve in karierno napredovanje. Gre za učenje, poudarek pa je manj na
»employ« ali službi in bolj na »ability«, torej sposobnosti. To pomeni, da
vključuje tudi razvoj kritične refleksije s ciljem, da se učenec opolnomoči
in si okrepi samozavest.
Med najzgodnejšimi razlagalci zaposljivosti sta Hillage in Pollard
(1998), ki sta definirala zaposljivost kot sposobnost posameznika, da si uspe
zagotoviti in ohraniti zaposlitev, po potrebi pa tudi poiskati novo; ob tem
pa sta poudarjata tudi pomen realizacije potencialov posameznika na trgu
dela v smeri trajnostne zaposlenosti. Podobno je bila za potrebe bolonjske-
ga procesa uporabljena definicija, po kateri zaposljivost pomeni zmožnost
pridobiti zaposlitev, jo ohraniti in se gibati po trgu delovne sile (EHEA,
2014). Zaposljivost je relevantnost pridobljenih znanj, spretnosti in kompe-
tenc za potrebe in zahteve trga delovne sile in stroke (AEC, 2004). Kram-
berger tako zaključuje, da je zaposljivost pogoj za zaposlenost (v Kramber-
ger in Pavlin, 2007). Tudi Trbančeva (2007, 59) meni, da je zaposljivost
Med terminoma zaposljivost in zaposlenost je potrebno povleči ločnico.
Zaposlenost je sinonim za »imeti službo«, zaposljivost pa pomeni pose-
dovanje sposobnosti, ki omogočijo posamezniku, da si službo lažje in hit-
reje pridobi. Zaposljivost je celota vseh dosežkov, razumevanj in osebnih
atributov posameznika, ki mu olajšajo pridobitev dela in uspešnost v izbra-
nem poklicu in zaposlitvi. Harvey (2003, 3) poudarja, da zaposljivost še
ne pomeni imeti zaposlitev. Nasprotno, tudi dejstvo, da prihaja študent
s strokovnega programa, ne pomeni avtomatično zaposlitve. Zaposljivost
(employability) je dokaj kompleksen konstrukt; je več kot razvijanje spo-
sobnosti, izkušenj in tehnik iskanja dela, ki omogočajo pridobitev zapo-
slitve in karierno napredovanje. Gre za učenje, poudarek pa je manj na
»employ« ali službi in bolj na »ability«, torej sposobnosti. To pomeni, da
vključuje tudi razvoj kritične refleksije s ciljem, da se učenec opolnomoči
in si okrepi samozavest.
Med najzgodnejšimi razlagalci zaposljivosti sta Hillage in Pollard
(1998), ki sta definirala zaposljivost kot sposobnost posameznika, da si uspe
zagotoviti in ohraniti zaposlitev, po potrebi pa tudi poiskati novo; ob tem
pa sta poudarjata tudi pomen realizacije potencialov posameznika na trgu
dela v smeri trajnostne zaposlenosti. Podobno je bila za potrebe bolonjske-
ga procesa uporabljena definicija, po kateri zaposljivost pomeni zmožnost
pridobiti zaposlitev, jo ohraniti in se gibati po trgu delovne sile (EHEA,
2014). Zaposljivost je relevantnost pridobljenih znanj, spretnosti in kompe-
tenc za potrebe in zahteve trga delovne sile in stroke (AEC, 2004). Kram-
berger tako zaključuje, da je zaposljivost pogoj za zaposlenost (v Kramber-
ger in Pavlin, 2007). Tudi Trbančeva (2007, 59) meni, da je zaposljivost
