Page 347 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 347
ercialnih oglasov v njih.51 Promocija istrske turistične istima.51 Promocija istarske turističke ponude također je u
ponudbe je prav tako v domeni aktivnosti turističnih sku- domeni aktivnosti turističkih zajednica gradova i mjesta,
pnosti mest in krajev, opravlja pa se na ravni posameznih a provodi se i na razini pojedinačnih nositelja turističke
nosilcev turistične ponudbe. ponude.
Najpomembnejša naloga nosilcev aktivnosti v turizmu, Jedna od najvažnijih zadaća nositelja aktivnosti u turizmu
na čelu s turističnimi skupnostmi županij in krajev, po na čelu s turističkim zajednicama županija i mjesta na-
osamosvojitvi predstavlja (re)pozicioniranje na turistič- kon osamostaljivanja je (re)pozicioniranje na turističkom
nem trgu. Pri tem ima ključno vlogo tržno komuniciranje. tržištu. U ostvarenju te zadaće komunikacija s tržištem
Temeljni dokument, na podlagi katerega se je začel proces ima ključnu ulogu. Ključni dokument na temelju kojeg
repozicioniranja Istre na turističnem trgu, je bil Master je započeo proces repozicioniranja Istre na turističkom
plan razvoja turizma Istre za period od 2004.–2012. godi- tržištu bio je Master plan razvoja turizma Istre za razdo-
ne. Namesto destinacije morja in sonca se je Istra odločila blje od 2004. do 2012. godine. Umjesto destinacije sunca
za razpršitev turistične ponudbe skladno z naravnimi da- i mora Istra se opredijelila za diversifikaciju turističke
nostmi in drugimi pridobljenimi prednostmi. Na osnovi ponude sukladno prirodnim i stečenim komparativnim
razvojne strategije županije in master plana je bila Istra prednostima. Temeljem županijske razvojne strategije
razdeljena na šest obalnih klastrov in enega v notranjosti i master plana Istra je podijeljena na šest obalnih kla-
Istre. Tako se klaster Umag/Novigrad pozicionira kot de- stera i jedan klaster u unutrašnjosti Istre. Tako se klaster
stinacija za aktivno preživljanje dopusta in kot destinacija Umag/Novigrad pozicionira kao destinacija aktivnog
športa (Umag), oziroma kot ribiško naselje (Novigrad), odmora i sporta (Umag), odnosno ribarsko naselje (No-
Poreč kot mesto z bogato kulturno dediščino in skup- vigrad), Poreč kao grad s bogatim kulturnim nasljeđem
kom aktivnih dogajanj, klaster Vrsar/Funtana kot ribiško i koncentracijom aktivnih doživljaja, klaster Vrsar/Fun-
mestece za ljubitelje narave in umetnosti, Rovinj kot ro- tana kao ribarski gradić namijenjen ljubiteljima prirode
mantično mesto v spečem sredozemskem okolju, klaster i umjetnosti, Rovinj kao romantični grad u usnulom me-
Pulj/Medulin je značilen po svoji kulturi, zgodovini ter je diteranskom okruženju, klaster Pula/Medulin karakteri-
namenjen družinskemu dopustu, ki je zasnovan na narav- stičan je po kulturi, povijesti te namijenjen obiteljskom
nih vrednotah, klaster Labin/Rabac označuje edinstvena odmoru zasnovanom na prirodnim vrijednostima, klaster
narava in bogata kulturna dediščina, zato je raj za umetni- Labin/Rabac obilježava jedinstvo prirode i nasljeđa i raj
ke, medtem ko je notranjost Istre znana po gastronomiji in za umjetnike, dok je unutrašnjost Istre karakteristična po
ohranjenem tradicionalnem načinu življenja.52 Brioni, ki gastronomiji i očuvanom tradicionalnom načinu života.52
imajo dolgo tradicijo v turizmu in so proglašeni za naro- Brijuni s dugom tradicijom u turizmu koji su proglaše-
dni park, pripadajo klastru Pulj/Medulin in se oglašujejo ni nacionalnim parkom i geografski pripadaju klasteru
kot »Otočje deviške lepote«53 in imajo potencial za razvoj Pula/Medulin promoviraju se kao „Otočje djevičanske
elitnega turizma. Za vsak klaster so bili razviti turistični ljepote“53 i imaju potencijal za razvoj elitnog turizma. Za
proizvodi v skladu s strategijo pozicioniranja, na ravni svaki klaster razvijeni su turistički proizvodi u skladu sa
Istre kot turistične destinacije pa so bili implementirani strategijom pozicioniranja, a na razini Istre kao turističke
različni projekti, kot je npr. projekt izboljšanja gastro- destinacije implementirani su različiti projekti, kao, na
nomske ponudbe »Istra Gourmet«,54 projekt označevanja primjer, projekt unaprjeđenja gastronomske ponude „Istra
kakovosti zasebne namestitve »Domus bonus«, projekt gourmet“54, projekt označavanja kvalitete privatnog smje-
»Istra Bike«55 in drugi. štaja „Domus bonus“, projekt „Istra Bike“55 i drugi.
347
ponudbe je prav tako v domeni aktivnosti turističnih sku- domeni aktivnosti turističkih zajednica gradova i mjesta,
pnosti mest in krajev, opravlja pa se na ravni posameznih a provodi se i na razini pojedinačnih nositelja turističke
nosilcev turistične ponudbe. ponude.
Najpomembnejša naloga nosilcev aktivnosti v turizmu, Jedna od najvažnijih zadaća nositelja aktivnosti u turizmu
na čelu s turističnimi skupnostmi županij in krajev, po na čelu s turističkim zajednicama županija i mjesta na-
osamosvojitvi predstavlja (re)pozicioniranje na turistič- kon osamostaljivanja je (re)pozicioniranje na turističkom
nem trgu. Pri tem ima ključno vlogo tržno komuniciranje. tržištu. U ostvarenju te zadaće komunikacija s tržištem
Temeljni dokument, na podlagi katerega se je začel proces ima ključnu ulogu. Ključni dokument na temelju kojeg
repozicioniranja Istre na turističnem trgu, je bil Master je započeo proces repozicioniranja Istre na turističkom
plan razvoja turizma Istre za period od 2004.–2012. godi- tržištu bio je Master plan razvoja turizma Istre za razdo-
ne. Namesto destinacije morja in sonca se je Istra odločila blje od 2004. do 2012. godine. Umjesto destinacije sunca
za razpršitev turistične ponudbe skladno z naravnimi da- i mora Istra se opredijelila za diversifikaciju turističke
nostmi in drugimi pridobljenimi prednostmi. Na osnovi ponude sukladno prirodnim i stečenim komparativnim
razvojne strategije županije in master plana je bila Istra prednostima. Temeljem županijske razvojne strategije
razdeljena na šest obalnih klastrov in enega v notranjosti i master plana Istra je podijeljena na šest obalnih kla-
Istre. Tako se klaster Umag/Novigrad pozicionira kot de- stera i jedan klaster u unutrašnjosti Istre. Tako se klaster
stinacija za aktivno preživljanje dopusta in kot destinacija Umag/Novigrad pozicionira kao destinacija aktivnog
športa (Umag), oziroma kot ribiško naselje (Novigrad), odmora i sporta (Umag), odnosno ribarsko naselje (No-
Poreč kot mesto z bogato kulturno dediščino in skup- vigrad), Poreč kao grad s bogatim kulturnim nasljeđem
kom aktivnih dogajanj, klaster Vrsar/Funtana kot ribiško i koncentracijom aktivnih doživljaja, klaster Vrsar/Fun-
mestece za ljubitelje narave in umetnosti, Rovinj kot ro- tana kao ribarski gradić namijenjen ljubiteljima prirode
mantično mesto v spečem sredozemskem okolju, klaster i umjetnosti, Rovinj kao romantični grad u usnulom me-
Pulj/Medulin je značilen po svoji kulturi, zgodovini ter je diteranskom okruženju, klaster Pula/Medulin karakteri-
namenjen družinskemu dopustu, ki je zasnovan na narav- stičan je po kulturi, povijesti te namijenjen obiteljskom
nih vrednotah, klaster Labin/Rabac označuje edinstvena odmoru zasnovanom na prirodnim vrijednostima, klaster
narava in bogata kulturna dediščina, zato je raj za umetni- Labin/Rabac obilježava jedinstvo prirode i nasljeđa i raj
ke, medtem ko je notranjost Istre znana po gastronomiji in za umjetnike, dok je unutrašnjost Istre karakteristična po
ohranjenem tradicionalnem načinu življenja.52 Brioni, ki gastronomiji i očuvanom tradicionalnom načinu života.52
imajo dolgo tradicijo v turizmu in so proglašeni za naro- Brijuni s dugom tradicijom u turizmu koji su proglaše-
dni park, pripadajo klastru Pulj/Medulin in se oglašujejo ni nacionalnim parkom i geografski pripadaju klasteru
kot »Otočje deviške lepote«53 in imajo potencial za razvoj Pula/Medulin promoviraju se kao „Otočje djevičanske
elitnega turizma. Za vsak klaster so bili razviti turistični ljepote“53 i imaju potencijal za razvoj elitnog turizma. Za
proizvodi v skladu s strategijo pozicioniranja, na ravni svaki klaster razvijeni su turistički proizvodi u skladu sa
Istre kot turistične destinacije pa so bili implementirani strategijom pozicioniranja, a na razini Istre kao turističke
različni projekti, kot je npr. projekt izboljšanja gastro- destinacije implementirani su različiti projekti, kao, na
nomske ponudbe »Istra Gourmet«,54 projekt označevanja primjer, projekt unaprjeđenja gastronomske ponude „Istra
kakovosti zasebne namestitve »Domus bonus«, projekt gourmet“54, projekt označavanja kvalitete privatnog smje-
»Istra Bike«55 in drugi. štaja „Domus bonus“, projekt „Istra Bike“55 i drugi.
347
