Page 50 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 50
nega tipa (t. i. šagre, prazniki) predvsem ob zavetnikih razna događanja zabavnog tipa (tzv. veselice, praznici),
mest ter ob drugih pomembnih (prazničnih, spominskih) posebno povodom zaštitnika gradova te uz druge važne
priložnostih, pa tudi poslovne prireditve (sejmi) tudi ali (praznici, sjećanja) prigode, kao i uz poslovna događanja
predvsem s tujimi udeleženci.1 V tem primeru lahko go- (sajmovi), prije svega sa stranim sudionicima1. U ovom
vorimo o zametkih poslovnega turizma. Poleg tega pa v slučaju možemo govoriti o počecima poslovnog turizma.
tem obdobju ali tudi že prej zasledimo razne popotnike, Osim toga, u tom razdoblju, ili već i ranije, možemo pro-
ki so brez vodnikov in samo s pomočjo potopisov drugih naći razne putnike koji su bez vodiča i samo uz pomoć
popotnikov potovali po kontinentu z različnimi nameni, putopisa drugih putnika putovali po kontinentu u različite
na primer zaradi izobraževanja, raziskovanja, kulture, svrhe, na primjer zbog obrazovanja, istraživanja, kulture,
vere (romarji), avanturizma in podobno.2 vjere (hodočasnici), avanturizma i slično, te su pritom
posjetili i Istru2.
Kasneje, v 19. stoletju, so bile prireditve povezane tudi z
izleti, ki so se jih udeleževali predvsem bogatejši meščani Kasnije, u 19. stoljeću, događanja su bila povezana i s
in plemiči – govorimo lahko o aristokratskem turizmu. izletima na koje su odlazili prije svega bogatiji mještani i
Od 1828 dalje se tako organizirajo izleti z ladjo iz Trsta plemići – možemo govoriti o aristokratskom turizmu. Ta-
v Pulj; 1838 je bil na primer organiziran izlet z ladjo ko se od 1828. nadalje organiziraju izleti brodom iz Trsta
(Viaggetto nell'Istria), ki ga omenja Francesco Ongaro, u Pulu; primjerice 1838. je bio organiziran izlet brodom
obstajajo pa tudi pisni viri iz leta 1840 o podobnem izletu (Viaggetto nell’Istria), koji spominje Francesco Ongaro,
(Gita a Pola con battello a vapore). To so dokazi, da so se a postoje i pisani izvori iz 1840. godine o sličnom izletu
organizirali izleti, še preden je avstrijski Lloyd vzpostavil (Gita a Pola con battello a vapore). To su dokazi da su
stalno izletniško ladijsko (parnik) linijo iz Trsta do zaho- se izleti organizirali i prije nego što je austrijski Lloyd
dnih istrskih mest.3, 4 Tako je 22. junija leta 1851, na dan uspostavio stalnu izletničku brodsku (parobrodsku) liniju
Sv. Nazarija, avstrijski Lloyd organiziral prevoze s parni- iz Trsta do zapadnoistarskih gradova3 4. Tako je 22. lipnja
kom v Koper. Na ta cerkveni praznik so se v Koper konec 1851., na dan sv. Nazarija, austrijski Lloyd organizirao
19. stoletja s parnikom vozili iz sosednjih mest.5 Leta 1895 prijevoze parobrodom u Kopar. Na taj crkveni praznik
je bilo z njim prepeljanih že 1.150 potnikov. Predpostavlja u Kopar su se krajem 19. stoljeća parobrodom vozili iz
se, da je v naslednjih letih število le naraščala, saj je po susjednih gradova5. Godine 1895. njime je bilo preveze-
podatkih Il Piccola z dne 19. junija 1899 priplulo v Koper no već 1.150 putnika. Pretpostavlja se da se u sljedećim
že 20 parnikov. Največji problem prireditev so bili slabi godinama broj samo povećavao, s obzirom na to da je
sanitarni pogoji, zaradi česar so bile podvržene odpove- prema podacima Il Piccola do 19. lipnja 1899. u Kopar
dim, kar je posledično v 19. stoletju pripeljalo do njihovih doplovilo već 20 parobroda. Najveći problem organizira-
zamiranj.6 nja događanja bili su loši sanitarni uvjeti, zbog čega su bili
podvrgnuti otkazivanjima, što je u 19. stoljeću rezultiralo
V tistem času je promet potekal predvsem po cesti,7 med njihovim ukidanjem6.
obalnimi mesti pa tudi po morju. Koper je bil po cesti iz
Trsta dosegljiv v dveh urah, po morju pa v približno eni,8 U to se vrijeme promet odvijao uglavnom cestom7 izme-
pri čemer so parniki običajno odpluli dalje do Pirana in đu obalnih gradova, ali i morem. Do Kopra se cestom
drugih istrskih mest vse do Pulja. V pomorskem prometu iz Trsta moglo doći za dva sata, a morem za jedan sat8,
Jadrana je Trst prevzel nadvlado. Avstrija je namreč v Tr- pri čemu bi parobrodi obično otplovili dalje do Pirana i
stu že v štiridesetih letih 19. stoletja ustanovila pomorsko drugih istarskih gradova sve do Pule. Trst je bio vodeći
družbo Avstrijski Lloyd, ki je organiziral potniški promet grad u pomorskom prometu Jadrana. Naime, Austrija je
na celotnem vzhodnem delu Jadrana. Ob koncu stoletja u Trstu već u četrdesetim godinama 19. stoljeća osnovala
50
mest ter ob drugih pomembnih (prazničnih, spominskih) posebno povodom zaštitnika gradova te uz druge važne
priložnostih, pa tudi poslovne prireditve (sejmi) tudi ali (praznici, sjećanja) prigode, kao i uz poslovna događanja
predvsem s tujimi udeleženci.1 V tem primeru lahko go- (sajmovi), prije svega sa stranim sudionicima1. U ovom
vorimo o zametkih poslovnega turizma. Poleg tega pa v slučaju možemo govoriti o počecima poslovnog turizma.
tem obdobju ali tudi že prej zasledimo razne popotnike, Osim toga, u tom razdoblju, ili već i ranije, možemo pro-
ki so brez vodnikov in samo s pomočjo potopisov drugih naći razne putnike koji su bez vodiča i samo uz pomoć
popotnikov potovali po kontinentu z različnimi nameni, putopisa drugih putnika putovali po kontinentu u različite
na primer zaradi izobraževanja, raziskovanja, kulture, svrhe, na primjer zbog obrazovanja, istraživanja, kulture,
vere (romarji), avanturizma in podobno.2 vjere (hodočasnici), avanturizma i slično, te su pritom
posjetili i Istru2.
Kasneje, v 19. stoletju, so bile prireditve povezane tudi z
izleti, ki so se jih udeleževali predvsem bogatejši meščani Kasnije, u 19. stoljeću, događanja su bila povezana i s
in plemiči – govorimo lahko o aristokratskem turizmu. izletima na koje su odlazili prije svega bogatiji mještani i
Od 1828 dalje se tako organizirajo izleti z ladjo iz Trsta plemići – možemo govoriti o aristokratskom turizmu. Ta-
v Pulj; 1838 je bil na primer organiziran izlet z ladjo ko se od 1828. nadalje organiziraju izleti brodom iz Trsta
(Viaggetto nell'Istria), ki ga omenja Francesco Ongaro, u Pulu; primjerice 1838. je bio organiziran izlet brodom
obstajajo pa tudi pisni viri iz leta 1840 o podobnem izletu (Viaggetto nell’Istria), koji spominje Francesco Ongaro,
(Gita a Pola con battello a vapore). To so dokazi, da so se a postoje i pisani izvori iz 1840. godine o sličnom izletu
organizirali izleti, še preden je avstrijski Lloyd vzpostavil (Gita a Pola con battello a vapore). To su dokazi da su
stalno izletniško ladijsko (parnik) linijo iz Trsta do zaho- se izleti organizirali i prije nego što je austrijski Lloyd
dnih istrskih mest.3, 4 Tako je 22. junija leta 1851, na dan uspostavio stalnu izletničku brodsku (parobrodsku) liniju
Sv. Nazarija, avstrijski Lloyd organiziral prevoze s parni- iz Trsta do zapadnoistarskih gradova3 4. Tako je 22. lipnja
kom v Koper. Na ta cerkveni praznik so se v Koper konec 1851., na dan sv. Nazarija, austrijski Lloyd organizirao
19. stoletja s parnikom vozili iz sosednjih mest.5 Leta 1895 prijevoze parobrodom u Kopar. Na taj crkveni praznik
je bilo z njim prepeljanih že 1.150 potnikov. Predpostavlja u Kopar su se krajem 19. stoljeća parobrodom vozili iz
se, da je v naslednjih letih število le naraščala, saj je po susjednih gradova5. Godine 1895. njime je bilo preveze-
podatkih Il Piccola z dne 19. junija 1899 priplulo v Koper no već 1.150 putnika. Pretpostavlja se da se u sljedećim
že 20 parnikov. Največji problem prireditev so bili slabi godinama broj samo povećavao, s obzirom na to da je
sanitarni pogoji, zaradi česar so bile podvržene odpove- prema podacima Il Piccola do 19. lipnja 1899. u Kopar
dim, kar je posledično v 19. stoletju pripeljalo do njihovih doplovilo već 20 parobroda. Najveći problem organizira-
zamiranj.6 nja događanja bili su loši sanitarni uvjeti, zbog čega su bili
podvrgnuti otkazivanjima, što je u 19. stoljeću rezultiralo
V tistem času je promet potekal predvsem po cesti,7 med njihovim ukidanjem6.
obalnimi mesti pa tudi po morju. Koper je bil po cesti iz
Trsta dosegljiv v dveh urah, po morju pa v približno eni,8 U to se vrijeme promet odvijao uglavnom cestom7 izme-
pri čemer so parniki običajno odpluli dalje do Pirana in đu obalnih gradova, ali i morem. Do Kopra se cestom
drugih istrskih mest vse do Pulja. V pomorskem prometu iz Trsta moglo doći za dva sata, a morem za jedan sat8,
Jadrana je Trst prevzel nadvlado. Avstrija je namreč v Tr- pri čemu bi parobrodi obično otplovili dalje do Pirana i
stu že v štiridesetih letih 19. stoletja ustanovila pomorsko drugih istarskih gradova sve do Pule. Trst je bio vodeći
družbo Avstrijski Lloyd, ki je organiziral potniški promet grad u pomorskom prometu Jadrana. Naime, Austrija je
na celotnem vzhodnem delu Jadrana. Ob koncu stoletja u Trstu već u četrdesetim godinama 19. stoljeća osnovala
50
