Page 74 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 74
2. Jadran-turist, potovalna agencija Ljubljana: poslo- poslovnica Kopar
valnice Koper, Piran, Portorož in Ankaran; 2. Jadran-turist, turistička agencija Ljubljana: poslov-
3. Slavnik, Avtoturistično podjetje Koper: posloval- nice Kopar, Piran, Portorož i Ankaran
nice Portorož, Piran, Izola in Koper, menjalnice pa še 3. Slavnik, auto-turistička tvrtka Koper: poslovnice
na Škofijah, na Kozini (Krvavi Potok), v Sežani in v Portorož, Piran, Izola i Kopar, a mjenjačnice u Škofi-
Hrvatinih; poslovalnica sezonskega značaja je bila v jama, na Kozini (Krvavi potok), u Sežani i u Hrvatini-
Ankaranu; ma; poslovnica sezonskog značaja bila je u Ankaranu
4. Izletnik, turistična agencija Ljubljana: poslovalnica 4. Izletnik, turistička agencija Ljubljana: poslovnica
Piran. Piran.
Poleg tega je bila na pobudo Gospodarske zbornice okraja Osim toga je na inicijativu Gospodarske komore okruga
Koper 11. februarja 1963 v Kopru ustanovljeno poslovno Kopar 11. veljače 1963. u Kopru osnovana poslovna udru-
združenje gostinskih in turističnih podjetij za koprski ga ugostiteljskih i turističkih tvrtki za koparski okrug pod
okraj z nazivom Turistična agencija Primorske (TAP). nazivom Turistična agencija Primorske (TAP). Osnovna
Osnovni namen te agencije je bila prodaja gostinskih in tu- je svrha te agencije bila prodaja ugostiteljskih i turističkih
rističnih storitev, organiziranje prevozov domačih in tujih usluga, organiziranje prijevoza domaćih i stranih turista
turistov doma in v tujini ter poglabljanje skupnih ekonom- u zemlji i inozemstvu te produbljivanje zajedničkih eko-
skih interesov članic združenja. To pa so bila vsa gostinska nomskih interesa članica udruge. To su sve bile ugosti-
podjetja koprskega okraja ter Avtoturistično podjetje Slav- teljske tvrtke koparskog okruga te auto-turistička tvrtka
nik.141 TAP je s 1. marcem 1963 v celoti prevzel turistično Slavnik141. TAP je s 1. ožujkom 1963. u cijelosti preuzeo
dejavnost svojega člana Avtoturističnega podjetja Slavnik turističku djelatnost svojeg člana auto-turističke tvrtke
Koper.142, 143 Niso pa imeli vsi predhodno omenjeni uradi Slavnik Koper142, 143. Svi prethodno spomenuti uredi nisu
svojih predstavništev v tujini. Na bližnjem italijanskem tr- imali svoja predstavništva u inozemstvu. Na obližnjem
žišču je bil leta 1963 prisoten le Kompas Ljubljana, čeprav talijanskom tržištu 1963. godine bio je prisutan samo
za slovenske potrebe to ni bilo dovolj; takratna Republika Kompas Ljubljana, iako za slovenske potrebe to nije bilo
Hrvatska je na primer imela tri predstavništva.144 dovoljno; primjerice, tadašnja Republika Hrvatska imala
je tri predstavništva144.
V šestdesetih letih se je na obali takratne Jugoslavije,
vključno s severno Istro, začel razvijati tako imenovani U šezdesetim godinama na obali tadašnje Jugoslavije,
masovni turizem, na kar napeljujejo tudi navedbe Re- uključujući sjevernu Istru, počeo se razvijati takozvani
harja.145 Poleg sindikalnega turizma za domače goste iz masovni turizam, što navodi i Rehar145. Osim sindikalnog
delavskih vrst je bil to tudi čas gradnje hotelov ter drugih turizma za domaće goste iz radničke klase, to je bilo i vri-
nastanitvenih in prehrambnih obratov predvsem za tuje jeme gradnje hotela te drugih smještajnih i prehrambenih
goste in domačo elito. Graf 2 prikazuje rast števila pri- objekata, prije svega za strane goste i domaću elitu. Gra-
hodov gostov v obmorskih krajih v primerjavi z drugimi fikon 2 prikazuje rast broja dolazaka gostiju u primorske
kraji. Podatki jasno kažejo na rast števila prihodov go- krajeve u usporedbi s drugim krajevima. Podaci jasno
stov vse do konca sedemdesetih let, ko se je začela kriza ukazuju na rast broja dolazaka gostiju sve do kraja sedam-
slovenskega turizma. To je bilo obdobje, ko je vladalo desetih godina, kada je započela kriza slovenskog turiz-
splošno pomanjkanje dela, blaga, goriva, tujih časopisov; ma. To je bilo razdoblje kada je vladao opći nedostatak
zastoji na mejnih prehodih so bili veliki in podobno. Te posla, robe, goriva i stranih novina; zastoji na graničnim
okoliščine so se nedvomno odražale na turistično povpra- prijelazima bili su veliki i slično. Te su se okolnosti nesum-
ševanje domačih in tujih gostov. Zadnji so se zaradi do- njivo odražavale na turističku potražnju domaćih i stranih
74
valnice Koper, Piran, Portorož in Ankaran; 2. Jadran-turist, turistička agencija Ljubljana: poslov-
3. Slavnik, Avtoturistično podjetje Koper: posloval- nice Kopar, Piran, Portorož i Ankaran
nice Portorož, Piran, Izola in Koper, menjalnice pa še 3. Slavnik, auto-turistička tvrtka Koper: poslovnice
na Škofijah, na Kozini (Krvavi Potok), v Sežani in v Portorož, Piran, Izola i Kopar, a mjenjačnice u Škofi-
Hrvatinih; poslovalnica sezonskega značaja je bila v jama, na Kozini (Krvavi potok), u Sežani i u Hrvatini-
Ankaranu; ma; poslovnica sezonskog značaja bila je u Ankaranu
4. Izletnik, turistična agencija Ljubljana: poslovalnica 4. Izletnik, turistička agencija Ljubljana: poslovnica
Piran. Piran.
Poleg tega je bila na pobudo Gospodarske zbornice okraja Osim toga je na inicijativu Gospodarske komore okruga
Koper 11. februarja 1963 v Kopru ustanovljeno poslovno Kopar 11. veljače 1963. u Kopru osnovana poslovna udru-
združenje gostinskih in turističnih podjetij za koprski ga ugostiteljskih i turističkih tvrtki za koparski okrug pod
okraj z nazivom Turistična agencija Primorske (TAP). nazivom Turistična agencija Primorske (TAP). Osnovna
Osnovni namen te agencije je bila prodaja gostinskih in tu- je svrha te agencije bila prodaja ugostiteljskih i turističkih
rističnih storitev, organiziranje prevozov domačih in tujih usluga, organiziranje prijevoza domaćih i stranih turista
turistov doma in v tujini ter poglabljanje skupnih ekonom- u zemlji i inozemstvu te produbljivanje zajedničkih eko-
skih interesov članic združenja. To pa so bila vsa gostinska nomskih interesa članica udruge. To su sve bile ugosti-
podjetja koprskega okraja ter Avtoturistično podjetje Slav- teljske tvrtke koparskog okruga te auto-turistička tvrtka
nik.141 TAP je s 1. marcem 1963 v celoti prevzel turistično Slavnik141. TAP je s 1. ožujkom 1963. u cijelosti preuzeo
dejavnost svojega člana Avtoturističnega podjetja Slavnik turističku djelatnost svojeg člana auto-turističke tvrtke
Koper.142, 143 Niso pa imeli vsi predhodno omenjeni uradi Slavnik Koper142, 143. Svi prethodno spomenuti uredi nisu
svojih predstavništev v tujini. Na bližnjem italijanskem tr- imali svoja predstavništva u inozemstvu. Na obližnjem
žišču je bil leta 1963 prisoten le Kompas Ljubljana, čeprav talijanskom tržištu 1963. godine bio je prisutan samo
za slovenske potrebe to ni bilo dovolj; takratna Republika Kompas Ljubljana, iako za slovenske potrebe to nije bilo
Hrvatska je na primer imela tri predstavništva.144 dovoljno; primjerice, tadašnja Republika Hrvatska imala
je tri predstavništva144.
V šestdesetih letih se je na obali takratne Jugoslavije,
vključno s severno Istro, začel razvijati tako imenovani U šezdesetim godinama na obali tadašnje Jugoslavije,
masovni turizem, na kar napeljujejo tudi navedbe Re- uključujući sjevernu Istru, počeo se razvijati takozvani
harja.145 Poleg sindikalnega turizma za domače goste iz masovni turizam, što navodi i Rehar145. Osim sindikalnog
delavskih vrst je bil to tudi čas gradnje hotelov ter drugih turizma za domaće goste iz radničke klase, to je bilo i vri-
nastanitvenih in prehrambnih obratov predvsem za tuje jeme gradnje hotela te drugih smještajnih i prehrambenih
goste in domačo elito. Graf 2 prikazuje rast števila pri- objekata, prije svega za strane goste i domaću elitu. Gra-
hodov gostov v obmorskih krajih v primerjavi z drugimi fikon 2 prikazuje rast broja dolazaka gostiju u primorske
kraji. Podatki jasno kažejo na rast števila prihodov go- krajeve u usporedbi s drugim krajevima. Podaci jasno
stov vse do konca sedemdesetih let, ko se je začela kriza ukazuju na rast broja dolazaka gostiju sve do kraja sedam-
slovenskega turizma. To je bilo obdobje, ko je vladalo desetih godina, kada je započela kriza slovenskog turiz-
splošno pomanjkanje dela, blaga, goriva, tujih časopisov; ma. To je bilo razdoblje kada je vladao opći nedostatak
zastoji na mejnih prehodih so bili veliki in podobno. Te posla, robe, goriva i stranih novina; zastoji na graničnim
okoliščine so se nedvomno odražale na turistično povpra- prijelazima bili su veliki i slično. Te su se okolnosti nesum-
ševanje domačih in tujih gostov. Zadnji so se zaradi do- njivo odražavale na turističku potražnju domaćih i stranih
74
