Page 76 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 76
Turizem na slovenski obali po razpadu Socialistične 5. Turizam na slovenskoj obali nakon raspada Socijali-
federativne republike Jugoslavije leta 1991 stičke Federativne Republike Jugoslavije 1991. godine
Jugoslovanska kriza in dokončen razpad Socialistične fe- Jugoslavenska kriza i konačni raspad Socijalističke Fe-
derativne republike Jugoslavije leta 1991 se je močno od- derativne Republike Jugoslavije 1991. godine snažno se
ražal tudi na področju turizma (glej Graf 2). Vsi turistični odražavao i na područje turizma (vidi grafikon 2). Svi
kraji v takratni Socialistični republiki Sloveniji, razen turistički krajevi u tadašnjoj Socijalističkoj Republici
zdraviliških, so v drugi polovici osemdesetih let beležili Sloveniji, s izuzetkom lječilišta, u drugoj polovici osam-
stagnacijo ali pad prihodov turistov,152 ki je leta 1991 pri desetih godina bilježili su stagnaciju ili pad dolazaka tu-
obmorskih destinacijah dosegel dno. Kraji ob morju so v rista152, koji je 1991. godine na primorskim destinacijama
osemdesetih letih 20. stoletja beležili padec prihodov do- dosegao dno. Krajevi uz more u osamdesetim godinama
mačih gostov, medtem ko so bili tuji gostje v fazi občutne 20. stoljeća bilježili su pad dolazaka domaćih gostiju, dok
rasti (Graf 3). Konflikt, ki se je začel junija 1991 in ki je na su inozemni gosti bili u fazi značajnog rasta (grafikon 3).
področju nekdanje skupne države prešel v večletno vojno, Konflikt, koji je započeo u lipnju 1991. te koji je na po-
je povzročil kratek drastični padec prihodov tujih gostov, dručju nekadašnje zajedničke države prešao u višegodiš-
a je že od leta 1992 dalje beležena strma rast in leta 2002 nji rat, uzrokovao je kratak drastični pad dolazaka stranih
jih je bilo že več kot zadnje leto pred konfliktom. Domače gostiju, ali je već od 1992. godine nadalje zabilježen strmi
povpraševanje po slovenski obali je izkazovalo manjši rast te ih je 2002. godine već bilo više nego zadnje godine
padec in je dno doseglo šele leta 1992. To je bil po obdo- prije konflikta. Domaća potražnja za slovenskom obalom
bju stagnacije od poznih sedemdesetih let končno začetek pokazivala je manji pad, a dno je dosegla tek 1992. godi-
trenda rasti, ki pa po zlomu sindikalnega turizma ni dose- ne. To je nakon razdoblja stagnacije od kasnih sedamde-
gal kvantitativnih rezultatov iz sedemdesetih let. Le-tega setih godina konačno bio početak trenda rasta, koji nakon
ne moremo razumeti kot problematičnega, še posebej, ker sloma sindikalnog turizma nije postigao kvantitativne
se je kvalitativna struktura gostov počasi izboljševala.153 rezultate iz sedamdesetih godina. To ne možemo smatrati
Iz Grafa 2 je še razvidno, da je slovenska obala v desetih problematičnim, posebice zbog toga što se kvalitativna
letih dosegla oziroma za malenkost presegla skupno šte- struktura gostiju polako poboljšavala153. Iz grafikona 2 još
vilo turistov iz leta 1990. je evidentno da je slovenska obala u deset godina postigla,
odnosno neznatno premašila ukupni broj turista iz 1990.
Samostojna Republika Slovenija se je spopadala s svojo godine.
zunanjo (ne)prepoznavnostjo, kar se je močno občutilo
prav v turizmu. Osamosvojitvena vojna ter vojna v bivših Samostalna Republika Slovenija suočila se sa svojom vanj-
jugoslovanskih republikah je pustila posledice za daljše skom (ne)prepoznatljivošću, što se jako osjetilo upravo u
obdobje, čeprav se je to velikokrat izkoriščalo kot izgovor turizmu. Rat za samostalnost te rat u bivšim jugoslaven-
za turistične neuspehe. Slovenija je postajala samostojna skim republikama ostavio je posljedice na duže razdoblje,
turistična destinacija, ki je lahko uspevala z lastnimi iako se to mnogo puta iskorištavalo kao izgovor za turistič-
turističnimi produkti in konceptom odprtega razvoja. ke neuspjehe. Slovenija je postajala samostalna turistička
Ponudniki pa tudi takratna oblast so iskali možnosti za destinacija, koja je uspjeh postizala vlastitim turističkim
razvoj turizma, zlasti v zdraviliških krajih, ob morju, na proizvodima i konceptom otvorenog razvoja. Ponuditelji,
podeželju, v gorskem svetu, v mestih. Zasebna iniciati- a i tadašnja vlast, tražili su mogućnosti za razvoj turizma,
va je pridobivala pomen, država pa je razvoju turizma pogotovo u lječilištima, uz more, u unutrašnjosti, u pla-
posvečala premalo pozornosti.154 Na področju delovanja ninama i u gradovima. Privatna inicijativa dobivala je na
turističnih agencij so bila devetdeseta leta zelo proble- važnosti, a država je razvoju turizma posvećivala prema-
lo pažnje154. Na području djelovanja turističkih agencija
76
federativne republike Jugoslavije leta 1991 stičke Federativne Republike Jugoslavije 1991. godine
Jugoslovanska kriza in dokončen razpad Socialistične fe- Jugoslavenska kriza i konačni raspad Socijalističke Fe-
derativne republike Jugoslavije leta 1991 se je močno od- derativne Republike Jugoslavije 1991. godine snažno se
ražal tudi na področju turizma (glej Graf 2). Vsi turistični odražavao i na područje turizma (vidi grafikon 2). Svi
kraji v takratni Socialistični republiki Sloveniji, razen turistički krajevi u tadašnjoj Socijalističkoj Republici
zdraviliških, so v drugi polovici osemdesetih let beležili Sloveniji, s izuzetkom lječilišta, u drugoj polovici osam-
stagnacijo ali pad prihodov turistov,152 ki je leta 1991 pri desetih godina bilježili su stagnaciju ili pad dolazaka tu-
obmorskih destinacijah dosegel dno. Kraji ob morju so v rista152, koji je 1991. godine na primorskim destinacijama
osemdesetih letih 20. stoletja beležili padec prihodov do- dosegao dno. Krajevi uz more u osamdesetim godinama
mačih gostov, medtem ko so bili tuji gostje v fazi občutne 20. stoljeća bilježili su pad dolazaka domaćih gostiju, dok
rasti (Graf 3). Konflikt, ki se je začel junija 1991 in ki je na su inozemni gosti bili u fazi značajnog rasta (grafikon 3).
področju nekdanje skupne države prešel v večletno vojno, Konflikt, koji je započeo u lipnju 1991. te koji je na po-
je povzročil kratek drastični padec prihodov tujih gostov, dručju nekadašnje zajedničke države prešao u višegodiš-
a je že od leta 1992 dalje beležena strma rast in leta 2002 nji rat, uzrokovao je kratak drastični pad dolazaka stranih
jih je bilo že več kot zadnje leto pred konfliktom. Domače gostiju, ali je već od 1992. godine nadalje zabilježen strmi
povpraševanje po slovenski obali je izkazovalo manjši rast te ih je 2002. godine već bilo više nego zadnje godine
padec in je dno doseglo šele leta 1992. To je bil po obdo- prije konflikta. Domaća potražnja za slovenskom obalom
bju stagnacije od poznih sedemdesetih let končno začetek pokazivala je manji pad, a dno je dosegla tek 1992. godi-
trenda rasti, ki pa po zlomu sindikalnega turizma ni dose- ne. To je nakon razdoblja stagnacije od kasnih sedamde-
gal kvantitativnih rezultatov iz sedemdesetih let. Le-tega setih godina konačno bio početak trenda rasta, koji nakon
ne moremo razumeti kot problematičnega, še posebej, ker sloma sindikalnog turizma nije postigao kvantitativne
se je kvalitativna struktura gostov počasi izboljševala.153 rezultate iz sedamdesetih godina. To ne možemo smatrati
Iz Grafa 2 je še razvidno, da je slovenska obala v desetih problematičnim, posebice zbog toga što se kvalitativna
letih dosegla oziroma za malenkost presegla skupno šte- struktura gostiju polako poboljšavala153. Iz grafikona 2 još
vilo turistov iz leta 1990. je evidentno da je slovenska obala u deset godina postigla,
odnosno neznatno premašila ukupni broj turista iz 1990.
Samostojna Republika Slovenija se je spopadala s svojo godine.
zunanjo (ne)prepoznavnostjo, kar se je močno občutilo
prav v turizmu. Osamosvojitvena vojna ter vojna v bivših Samostalna Republika Slovenija suočila se sa svojom vanj-
jugoslovanskih republikah je pustila posledice za daljše skom (ne)prepoznatljivošću, što se jako osjetilo upravo u
obdobje, čeprav se je to velikokrat izkoriščalo kot izgovor turizmu. Rat za samostalnost te rat u bivšim jugoslaven-
za turistične neuspehe. Slovenija je postajala samostojna skim republikama ostavio je posljedice na duže razdoblje,
turistična destinacija, ki je lahko uspevala z lastnimi iako se to mnogo puta iskorištavalo kao izgovor za turistič-
turističnimi produkti in konceptom odprtega razvoja. ke neuspjehe. Slovenija je postajala samostalna turistička
Ponudniki pa tudi takratna oblast so iskali možnosti za destinacija, koja je uspjeh postizala vlastitim turističkim
razvoj turizma, zlasti v zdraviliških krajih, ob morju, na proizvodima i konceptom otvorenog razvoja. Ponuditelji,
podeželju, v gorskem svetu, v mestih. Zasebna iniciati- a i tadašnja vlast, tražili su mogućnosti za razvoj turizma,
va je pridobivala pomen, država pa je razvoju turizma pogotovo u lječilištima, uz more, u unutrašnjosti, u pla-
posvečala premalo pozornosti.154 Na področju delovanja ninama i u gradovima. Privatna inicijativa dobivala je na
turističnih agencij so bila devetdeseta leta zelo proble- važnosti, a država je razvoju turizma posvećivala prema-
lo pažnje154. Na području djelovanja turističkih agencija
76
