Page 67 - Poštuvan, Vita, Alenka Tančič Grum, 2015. Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Program NARA - MOČ
Izroček 4.2
Kako lahko vidimo svoje misli drugače
Tu je nekaj predlogov, kaj lahko počnete s svojimi mislimi:
1. Samo opazujte jih, kako pridejo in gredo, ne da bi imeli občutek, da jim morate slediti.
2. Glejte na vaše misli kot na mentalne dogodke in ne kot na dejstva. Misli se sicer pogosto
pojavljajo skupaj s čustvi, zato si z lahkoto mislimo, da so resnične in da predstavljajo
dejstva. A vendar ste vi tisti, ki presojate o tem, ali misli predstavljajo resnico ter kako se
boste nanje odzvali.
3. Zapišite svoje misli na list papirja. Tako jih boste lahko opazovali z manjšo mero čustve-
nega vznemirjenja. Poleg tega pa vam bo dal premor med trenutkom, ko vas prešine
misel, in trenutkom, ko jo zapišete, možnost ponovnega vpogleda v misel in njen pomen.
4. Vprašajte se naslednje: „Ali me je ta misel prešinila povsem avtomatično? Ali je skladna s
situacijo, v kateri sem? Ali je na njej kaj takega, v kar lahko dvomim? Kakšne bi bile moje
misli o tej stvari ob drugem času, ko bi bil/a drugačne volje? Ali obstajajo alternativne
misli glede iste situacije?“
5. Ko se pojavijo posebej težke misli, bi vam morda pomagalo, da poskusite nanje pogledati
drugače – namensko, v uravnoteženem, odprtem stanju uma, kot del vaje Meditacije
sede (pri opazovanju misli ter njihovem nezadrževanju so vam lahko pri vaji v pomoč
različne tehnike: diapozitivi, premikajoči oblaki, listki na vodi itd.). Vaš odnos pri tem
naj bo poln prijaznega zanimanja in radovednosti.
65
Izroček 4.2
Kako lahko vidimo svoje misli drugače
Tu je nekaj predlogov, kaj lahko počnete s svojimi mislimi:
1. Samo opazujte jih, kako pridejo in gredo, ne da bi imeli občutek, da jim morate slediti.
2. Glejte na vaše misli kot na mentalne dogodke in ne kot na dejstva. Misli se sicer pogosto
pojavljajo skupaj s čustvi, zato si z lahkoto mislimo, da so resnične in da predstavljajo
dejstva. A vendar ste vi tisti, ki presojate o tem, ali misli predstavljajo resnico ter kako se
boste nanje odzvali.
3. Zapišite svoje misli na list papirja. Tako jih boste lahko opazovali z manjšo mero čustve-
nega vznemirjenja. Poleg tega pa vam bo dal premor med trenutkom, ko vas prešine
misel, in trenutkom, ko jo zapišete, možnost ponovnega vpogleda v misel in njen pomen.
4. Vprašajte se naslednje: „Ali me je ta misel prešinila povsem avtomatično? Ali je skladna s
situacijo, v kateri sem? Ali je na njej kaj takega, v kar lahko dvomim? Kakšne bi bile moje
misli o tej stvari ob drugem času, ko bi bil/a drugačne volje? Ali obstajajo alternativne
misli glede iste situacije?“
5. Ko se pojavijo posebej težke misli, bi vam morda pomagalo, da poskusite nanje pogledati
drugače – namensko, v uravnoteženem, odprtem stanju uma, kot del vaje Meditacije
sede (pri opazovanju misli ter njihovem nezadrževanju so vam lahko pri vaji v pomoč
različne tehnike: diapozitivi, premikajoči oblaki, listki na vodi itd.). Vaš odnos pri tem
naj bo poln prijaznega zanimanja in radovednosti.
65
