Page 69 - Poštuvan, Vita, Alenka Tančič Grum, 2015. Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Program NARA - MOČ
Izroček 4.4
Odnos do misli – I
Spoznanje, da so vaše misli zgolj misli in ne „vi“ ali „resničnost“, je lahko izjemno osvobajajoče.
Na primer, če pomislite, da morate danes opraviti določeno število nalog, in tega ne prepoznate
zgolj kot misel, temveč to vzamete kot „resnico“, potem ste pravzaprav ustvarili resničnost, v ka-
teri zares verjamete, da je vse te stvari potrebno opraviti danes.
Eden izmed udeležencev programa, Peter, ki je preživel srčni infarkt in je želel preprečiti ponov-
nega, je nekega večera prišel do ključnega spoznanja, ko se je ob desetih zvečer znašel pred hišo,
kjer je ob prižganih reflektorjih pral avto. V trenutku ga je prešinilo, da mu tega ni potrebno dela-
ti. To je bilo le pričakovano nadaljevanje tega, da se je cel dan trudil opraviti vse, za kar je menil,
da bi moral v tistem dnevu narediti. Ko je videl, koliko stresa in pritiskov si je s tem povzročal, se
je tudi zavedel, da do tega trenutka v svoje prepričanje o tem, da mora biti vse narejeno še ta dan,
sploh ni mogel dvomiti. Bil je namreč že tako popolnoma ujet v to, da je v to preprosto verjel.
Če ugotavljate, da se sami obnašate podobno, je zelo verjetno, da se boste tudi vi počutili
izčrpane, napete ter zaskrbljene, ne da bi sploh vedeli, zakaj se tako počutite. Če se vam torej
med meditacijo pojavi misel, kaj vse morate storiti ta dan, boste morali biti zelo pozorni na to,
da jo sprejmete kot zgolj še eno misel. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da boste zgolj
zaradi ene bežne misli skočili pokonci in začeli opravljati vse te naloge, še preden bi lahko sprejeli
zavestno odločitev, da boste prekinili z meditacijo.
Po drugi strani pa, če ste sposobni stopiti korak nazaj in opazovati take misli, ko vas prešinejo,
boste lahko tudi postavili prioritete in sprejeli razumne odločitve o tem, kaj je zares potrebno
narediti. Vedeli boste, kdaj zaključiti z delom za določen dan. Na ta način vas lahko preprosto
dejanje, kot je prepoznavanje misli kot misli (in ne nujno kot dejstev), osvobodi izkrivljene res-
ničnosti, ki jo misli pogosto ustvarjajo. In omogoči jasen pogled ter občutek obvladovanja svojega
življenja.
Ta osvoboditev iz nadvlade misli izvira neposredno iz prakse meditiranja. S tem, ko vsak dan
nekaj časa prebijemo v stanju ne-početja (v principu biti) in opazujemo tok dihanja ter aktivnost
našega uma in telesa, ne da bi se ujeli v neko aktivnost, pravzaprav gojimo mirnost in čuječnost
hkrati. S tem, ko um razvija stabilnost in je manj ujet v vsebino mišljenja, se krepi njegova spo-
sobnost koncentracije in umirjenosti. In če vsakič, ko prepoznamo neko misel kot misel ter spo-
znamo njeno moč in točnost njene vsebine, nato to misel izpustimo iz pozornosti in se vrnemo k
dihanju ter telesnim občutkom, s tem krepimo čuječnost. S tem bolje spoznavamo sami sebe in
se začenjamo sprejemati takšne, kot smo, in ne takšne, kakršni bi želeli biti.
67
Izroček 4.4
Odnos do misli – I
Spoznanje, da so vaše misli zgolj misli in ne „vi“ ali „resničnost“, je lahko izjemno osvobajajoče.
Na primer, če pomislite, da morate danes opraviti določeno število nalog, in tega ne prepoznate
zgolj kot misel, temveč to vzamete kot „resnico“, potem ste pravzaprav ustvarili resničnost, v ka-
teri zares verjamete, da je vse te stvari potrebno opraviti danes.
Eden izmed udeležencev programa, Peter, ki je preživel srčni infarkt in je želel preprečiti ponov-
nega, je nekega večera prišel do ključnega spoznanja, ko se je ob desetih zvečer znašel pred hišo,
kjer je ob prižganih reflektorjih pral avto. V trenutku ga je prešinilo, da mu tega ni potrebno dela-
ti. To je bilo le pričakovano nadaljevanje tega, da se je cel dan trudil opraviti vse, za kar je menil,
da bi moral v tistem dnevu narediti. Ko je videl, koliko stresa in pritiskov si je s tem povzročal, se
je tudi zavedel, da do tega trenutka v svoje prepričanje o tem, da mora biti vse narejeno še ta dan,
sploh ni mogel dvomiti. Bil je namreč že tako popolnoma ujet v to, da je v to preprosto verjel.
Če ugotavljate, da se sami obnašate podobno, je zelo verjetno, da se boste tudi vi počutili
izčrpane, napete ter zaskrbljene, ne da bi sploh vedeli, zakaj se tako počutite. Če se vam torej
med meditacijo pojavi misel, kaj vse morate storiti ta dan, boste morali biti zelo pozorni na to,
da jo sprejmete kot zgolj še eno misel. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da boste zgolj
zaradi ene bežne misli skočili pokonci in začeli opravljati vse te naloge, še preden bi lahko sprejeli
zavestno odločitev, da boste prekinili z meditacijo.
Po drugi strani pa, če ste sposobni stopiti korak nazaj in opazovati take misli, ko vas prešinejo,
boste lahko tudi postavili prioritete in sprejeli razumne odločitve o tem, kaj je zares potrebno
narediti. Vedeli boste, kdaj zaključiti z delom za določen dan. Na ta način vas lahko preprosto
dejanje, kot je prepoznavanje misli kot misli (in ne nujno kot dejstev), osvobodi izkrivljene res-
ničnosti, ki jo misli pogosto ustvarjajo. In omogoči jasen pogled ter občutek obvladovanja svojega
življenja.
Ta osvoboditev iz nadvlade misli izvira neposredno iz prakse meditiranja. S tem, ko vsak dan
nekaj časa prebijemo v stanju ne-početja (v principu biti) in opazujemo tok dihanja ter aktivnost
našega uma in telesa, ne da bi se ujeli v neko aktivnost, pravzaprav gojimo mirnost in čuječnost
hkrati. S tem, ko um razvija stabilnost in je manj ujet v vsebino mišljenja, se krepi njegova spo-
sobnost koncentracije in umirjenosti. In če vsakič, ko prepoznamo neko misel kot misel ter spo-
znamo njeno moč in točnost njene vsebine, nato to misel izpustimo iz pozornosti in se vrnemo k
dihanju ter telesnim občutkom, s tem krepimo čuječnost. S tem bolje spoznavamo sami sebe in
se začenjamo sprejemati takšne, kot smo, in ne takšne, kakršni bi želeli biti.
67
