Page 31 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 31
kladu z ramsarsko konvencijo, leta 2004 pa je bil PŠJ sprejet v svetovno mrežo območij
MAB kot biosferno območje Kras. Poslanstvo zavoda je skupaj z lokalnim prebivalstvom
ohranjati izjemne naravne danosti in bogato kulturno dediščino tega mednarodno pomemb-
nega območja na Krasu in širiti zavest o pomenu njegovega varovanja doma in po svetu.
Glavni strateški dokument delovanja javnega zavoda, in s tem skrbi za ohranjanje in
varovanje enote svetovne dediščine, je Program varstva in razvoja, ki ga sprejme Vlada
Republike Slovenije, potrdi pa Državni zbor Republike Slovenije. V obstoječem Progra-
mu varstva in razvoja za obdobje 2013–2017 so naslednji dolgoročni upravljavski cilji:
a) ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta; b) ohranjanje ugodnega
stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, c) sodelovanje
pri varstvu kulturne dediščine, d) vzpostavitev okolju prijaznega obiskovanja parka in
širjenje zavesti o parku – trajnostni razvoj turizma, e) krepitev vključevanja lokalnega
prebivalstva pri razvoju dejavnosti in aktivnosti v parku, f) krepitev vloge upravljavca parka
na širšem območju parka (vplivno in prehodno območje) in g) učinkovitejše delovanje
upravljavca ter mednarodno sodelovanje.
Dolgoročni upravljavski cilji so oblikovani glede na zahteve in določila, ki izhajajo iz
Zakona o regijskem parku Škocjanske jame, z njimi pa se izpolnjujejo tudi cilji medna-
rodnih konvencij in programov (predvsem Konvencije o svetovni dediščini, ramsarske
konvencije in MAB).
Pogled v prihodnost
Svetovna dediščina je prepoznana kot razvojna priložnost v lokalnem okolju, čeprav je
še veliko neizkoriščenih možnosti, predvsem na področju razvoja turizma. Vsako leto
Škocjanske jame obišče okrog 110.000 obiskovalcev, kar je gotovo ena od priložnosti za
razvoj drugih dejavnosti, povezanih s turizmom. Vendar je nujno potrebno, da je raba
usklajena z varstvenimi cilji parka. Z nadaljnjim (ne)razvojem lahko pričakujemo nekatera
neskladja med rabo in varstvom, predvsem zaradi opuščanja ali intenzifikacije kmetijstva,
razvoja turizma in infrastrukturnih posegov v prostor. (Povzeto po: Program varstva in
razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2013–2017.
Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Leta 1875 so v bližini Iga na Ljubljanskem barju pri poglabljanju obcestnega jarka odko-
pali vertikalne in horizontalne kole, ostanke lončenine, roževine in kosti. O najdbi je
bil obveščen Kranjski deželni muzej v Ljubljani pod ravnateljstvom Karla Deschmanna.
To se je zgodilo dvajset let po odkritju kolišč v Švici. Od tedaj je bilo na več kot 150 km2
barjanskih površin odkritih 43 prazgodovinskih koliščarskih naselbin. S prekinitvami
so živele v obdobjih mlajše kamene, bakrene in začetka bronaste dobe. To je bil čas med
29
MAB kot biosferno območje Kras. Poslanstvo zavoda je skupaj z lokalnim prebivalstvom
ohranjati izjemne naravne danosti in bogato kulturno dediščino tega mednarodno pomemb-
nega območja na Krasu in širiti zavest o pomenu njegovega varovanja doma in po svetu.
Glavni strateški dokument delovanja javnega zavoda, in s tem skrbi za ohranjanje in
varovanje enote svetovne dediščine, je Program varstva in razvoja, ki ga sprejme Vlada
Republike Slovenije, potrdi pa Državni zbor Republike Slovenije. V obstoječem Progra-
mu varstva in razvoja za obdobje 2013–2017 so naslednji dolgoročni upravljavski cilji:
a) ohranjanje Škocjanskih jam in drugega podzemnega sveta; b) ohranjanje ugodnega
stanja naravnih vrednot, živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, c) sodelovanje
pri varstvu kulturne dediščine, d) vzpostavitev okolju prijaznega obiskovanja parka in
širjenje zavesti o parku – trajnostni razvoj turizma, e) krepitev vključevanja lokalnega
prebivalstva pri razvoju dejavnosti in aktivnosti v parku, f) krepitev vloge upravljavca parka
na širšem območju parka (vplivno in prehodno območje) in g) učinkovitejše delovanje
upravljavca ter mednarodno sodelovanje.
Dolgoročni upravljavski cilji so oblikovani glede na zahteve in določila, ki izhajajo iz
Zakona o regijskem parku Škocjanske jame, z njimi pa se izpolnjujejo tudi cilji medna-
rodnih konvencij in programov (predvsem Konvencije o svetovni dediščini, ramsarske
konvencije in MAB).
Pogled v prihodnost
Svetovna dediščina je prepoznana kot razvojna priložnost v lokalnem okolju, čeprav je
še veliko neizkoriščenih možnosti, predvsem na področju razvoja turizma. Vsako leto
Škocjanske jame obišče okrog 110.000 obiskovalcev, kar je gotovo ena od priložnosti za
razvoj drugih dejavnosti, povezanih s turizmom. Vendar je nujno potrebno, da je raba
usklajena z varstvenimi cilji parka. Z nadaljnjim (ne)razvojem lahko pričakujemo nekatera
neskladja med rabo in varstvom, predvsem zaradi opuščanja ali intenzifikacije kmetijstva,
razvoja turizma in infrastrukturnih posegov v prostor. (Povzeto po: Program varstva in
razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2013–2017.
Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Leta 1875 so v bližini Iga na Ljubljanskem barju pri poglabljanju obcestnega jarka odko-
pali vertikalne in horizontalne kole, ostanke lončenine, roževine in kosti. O najdbi je
bil obveščen Kranjski deželni muzej v Ljubljani pod ravnateljstvom Karla Deschmanna.
To se je zgodilo dvajset let po odkritju kolišč v Švici. Od tedaj je bilo na več kot 150 km2
barjanskih površin odkritih 43 prazgodovinskih koliščarskih naselbin. S prekinitvami
so živele v obdobjih mlajše kamene, bakrene in začetka bronaste dobe. To je bil čas med
29
