Page 32 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 32
4600 in okoli 1500 p. n. št., ko je današnjo poplavno ravnico na Ljubljanskem barju še
prekrivalo jezero. Skupnosti prebivalcev kolišč, ki so poseljevale obrobja tedanjega jezera,
niso bile izolirane. Analize sekir in drugih najdb kažejo, da so vseskozi vzdrževali stike
z Balkanom, od 4. tisočletja dalje pa tudi z območji na severu Apeninskega polotoka in
Alp. Obstoj transporta dokazujejo drevaki in lesena kolesa povečini dvokolesnih vozov.
Na Ljubljanskem barju je bilo najdeno doslej najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, staro
okoli 5.150 let. Takšne najdbe omogočajo edinstven vpogled v vsakdanje življenje, številne
kulturne raznolikosti kot tudi medsebojne vplive zgodnjih poljedelskih skupnosti.
Vpis kolišč na UNESCOV Seznam svetovne dediščine
Šest alpskih držav (Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Švica in Slovenija) je leta 2011 uspelo
s predlogom za vpis na UNESCOV Seznam svetovne dediščine. Serija 111 od 937 znanih
(število znanih prazgodovinskih naselbin v času vpisa junija 2011; število odkritih naselbin
se vseskozi dopolnjuje) prazgodovinskih koliščarskih naselji okoli Alp in predalpskih
regij Evrope se je vpisala s IV. ter V. kriterijem. Ostaline prazgodovinskih naselij so naj-
pomembnejši arheološki vir zgodnjih agrarnih družb v Evropi. Nahajajo se pod vodo, na
jezerskih obalah, vzdolž rek in v mokriščih. Stalno prisotna vlaga na najdiščih omogoča
ohranitev organskih materialov. Najdbe, izdelane iz rastlin in živali, nam omogočajo lažje
razumevanje pomembnih sprememb na prehodu iz kamene v bronasto dobo v Evropi
ter odnosov med regijami v alpskih pokrajinah. Hkrati lahko spremljamo spremembe
odnosa družbe do njihovega okolja v obdobju med letoma 5000 in 500 pr.n.št., torej v
času uvajanja novih tehnologij poljedelstva, živinoreje, metalurgije. Kolišča sovpadajo z
najpomembnejšim obdobjem človeštva – zoro moderne družbe.
Integriteto prazgodovinskih koliščarskih naselji predstavlja tudi dobro opredeljena
geografska meja, znotraj katere se pojavljajo kolišča. Za vpis so bila izbrana tista kolišča,
ki so dobro ohranjena in predstavljajo raznovrstnost struktur in obdobij. Arheološki
ostanki so dobro ohranjeni in dokumentirani. Njihove kulturne plasti so ohranjene v
zemlji ali pod vodo in so avtentične v strukturi, materialih in snovi, brez kakršnih koli
kasnejših ali sodobnih dodatkov. Dolga zgodovina arheoloških in naravoslovnih raziskav
in izmenjave znanj omogoča visoko stopnjo razumevanja in dokumentiranja najdišč.
Na drugi strani najdišča sama po sebi težko izkazujejo svojo vrednost, ker so večinoma
popolnoma skrita pod vodo ali zemljo. Ker kolišča ne morejo biti predstavljena na kraju
samem, so posamezne najdbe razstavljene v muzejih.
30
prekrivalo jezero. Skupnosti prebivalcev kolišč, ki so poseljevale obrobja tedanjega jezera,
niso bile izolirane. Analize sekir in drugih najdb kažejo, da so vseskozi vzdrževali stike
z Balkanom, od 4. tisočletja dalje pa tudi z območji na severu Apeninskega polotoka in
Alp. Obstoj transporta dokazujejo drevaki in lesena kolesa povečini dvokolesnih vozov.
Na Ljubljanskem barju je bilo najdeno doslej najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, staro
okoli 5.150 let. Takšne najdbe omogočajo edinstven vpogled v vsakdanje življenje, številne
kulturne raznolikosti kot tudi medsebojne vplive zgodnjih poljedelskih skupnosti.
Vpis kolišč na UNESCOV Seznam svetovne dediščine
Šest alpskih držav (Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Švica in Slovenija) je leta 2011 uspelo
s predlogom za vpis na UNESCOV Seznam svetovne dediščine. Serija 111 od 937 znanih
(število znanih prazgodovinskih naselbin v času vpisa junija 2011; število odkritih naselbin
se vseskozi dopolnjuje) prazgodovinskih koliščarskih naselji okoli Alp in predalpskih
regij Evrope se je vpisala s IV. ter V. kriterijem. Ostaline prazgodovinskih naselij so naj-
pomembnejši arheološki vir zgodnjih agrarnih družb v Evropi. Nahajajo se pod vodo, na
jezerskih obalah, vzdolž rek in v mokriščih. Stalno prisotna vlaga na najdiščih omogoča
ohranitev organskih materialov. Najdbe, izdelane iz rastlin in živali, nam omogočajo lažje
razumevanje pomembnih sprememb na prehodu iz kamene v bronasto dobo v Evropi
ter odnosov med regijami v alpskih pokrajinah. Hkrati lahko spremljamo spremembe
odnosa družbe do njihovega okolja v obdobju med letoma 5000 in 500 pr.n.št., torej v
času uvajanja novih tehnologij poljedelstva, živinoreje, metalurgije. Kolišča sovpadajo z
najpomembnejšim obdobjem človeštva – zoro moderne družbe.
Integriteto prazgodovinskih koliščarskih naselji predstavlja tudi dobro opredeljena
geografska meja, znotraj katere se pojavljajo kolišča. Za vpis so bila izbrana tista kolišča,
ki so dobro ohranjena in predstavljajo raznovrstnost struktur in obdobij. Arheološki
ostanki so dobro ohranjeni in dokumentirani. Njihove kulturne plasti so ohranjene v
zemlji ali pod vodo in so avtentične v strukturi, materialih in snovi, brez kakršnih koli
kasnejših ali sodobnih dodatkov. Dolga zgodovina arheoloških in naravoslovnih raziskav
in izmenjave znanj omogoča visoko stopnjo razumevanja in dokumentiranja najdišč.
Na drugi strani najdišča sama po sebi težko izkazujejo svojo vrednost, ker so večinoma
popolnoma skrita pod vodo ali zemljo. Ker kolišča ne morejo biti predstavljena na kraju
samem, so posamezne najdbe razstavljene v muzejih.
30
