Page 34 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 34
Medsebojno dopolnjevanje ukrepov varovanja naravne
in kulturne dediščine
Varovanje dveh slovenskih jedrnih skupin in vplivnega območja je pravno urejeno z
odlokom o razglasitvi kolišč na Igu za kulturni spomenik državnega pomena. Hkrati je
območje zavarovano z naravovarstvenimi režimi Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko
barje. JZ Krajinski park Ljubljansko barje, ki upravlja s kolišči na Igu, izvaja aktivnosti,
ki so povezane zlasti s prezentacijo prepletanja narave s kulturno dediščino kolišč in
njunim ohranjanjem. Največji izziv upravljavcu predstavlja ohranjanje dovolj visoke talne
vode na območju, kjer so kolišča. Več sto let poskusov osuševanja Ljubljanskega barja je
pustilo posledice, posebej v sušnih letih se kulturna plast že nahaja nad nivojem talne
vode, stik z zrakom pa vodi v propad organskih ostankov. V kolikor se temu pridružijo še
mehanski posegi (intenzivno kmetovanje), je svetovna dediščina lahko močno ogrožena.
Zanimivo je, da so ostanki kolišč na območjih v parku, ki so tudi z vidika naravovar-
stva najpomembnejša. To so območja ekstenzivnih travnikov, ki predstavljajo ustrezen
življenjski prostor za ogrožene in mednarodno varovane vrste ptic, metuljev in dvoživk.
Z varstvenimi ukrepi zanje hkrati varujemo tudi kulturno dediščino. Več projektov, ki
jih trenutno vodi park in so namenjeni uveljavitvi naravi prijaznih kmetijskih praks ter
komunikaciji z lastniki, tako prispeva k izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti in tudi
ohranitvi arheoloških ostankov. V drugih državah so območja kolišč ogrožena zlasti
zaradi plovbe, množičnega turizma ob jezerih in urbanizacije.
Blagovna znamka UNESCOVE svetovne dediščine privlači obiskovalce. Zaradi narave
pojava je ogled kolišč na kraju samem seveda nemogoč, zato je pomemben izziv za upra-
vljavca tudi, kako predstaviti dediščino kolišč obiskovalcem parka ob upoštevanju omejitev
varovanja narave. V letu 2014 je KP Ljubljansko barje pripravil mednarodno konferenco o
prezentaciji koliščarske kulture, kjer so bila v ospredju prav ta vprašanja. Ob predstavitvi
izkušenj iz drugih držav se je uveljavilo mnenje, da je prezentacija koliščarske kulture na
Ljubljanskem barju lahko samo atraktivna kombinacija klasičnih metod (rekonstrukcije,
muzeji) s sodobnimi tehnološkimi rešitvami (virtualna, nadgrajena resničnost) in žive
interpretacije. Posebej slednje je že močno prisotno pri delu parka, s pomočjo delavnic,
prireditev in terenskih aktivnosti je mogoče tudi na območju, kjer ni videti ničesar,
obiskovalcu pričarati koliščarski vsakdan.
Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija
Odbor za svetovno dediščino je 2012 odločil, da se 'Dediščina živega srebra. Almadén in
Idrija' vpiše na Seznam svetovne dediščine pod kriterijema II in IV. Živo srebro je redka
in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, katere uporaba je bila dolgo časa nenado-
mestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. V večjih količinah
32
in kulturne dediščine
Varovanje dveh slovenskih jedrnih skupin in vplivnega območja je pravno urejeno z
odlokom o razglasitvi kolišč na Igu za kulturni spomenik državnega pomena. Hkrati je
območje zavarovano z naravovarstvenimi režimi Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko
barje. JZ Krajinski park Ljubljansko barje, ki upravlja s kolišči na Igu, izvaja aktivnosti,
ki so povezane zlasti s prezentacijo prepletanja narave s kulturno dediščino kolišč in
njunim ohranjanjem. Največji izziv upravljavcu predstavlja ohranjanje dovolj visoke talne
vode na območju, kjer so kolišča. Več sto let poskusov osuševanja Ljubljanskega barja je
pustilo posledice, posebej v sušnih letih se kulturna plast že nahaja nad nivojem talne
vode, stik z zrakom pa vodi v propad organskih ostankov. V kolikor se temu pridružijo še
mehanski posegi (intenzivno kmetovanje), je svetovna dediščina lahko močno ogrožena.
Zanimivo je, da so ostanki kolišč na območjih v parku, ki so tudi z vidika naravovar-
stva najpomembnejša. To so območja ekstenzivnih travnikov, ki predstavljajo ustrezen
življenjski prostor za ogrožene in mednarodno varovane vrste ptic, metuljev in dvoživk.
Z varstvenimi ukrepi zanje hkrati varujemo tudi kulturno dediščino. Več projektov, ki
jih trenutno vodi park in so namenjeni uveljavitvi naravi prijaznih kmetijskih praks ter
komunikaciji z lastniki, tako prispeva k izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti in tudi
ohranitvi arheoloških ostankov. V drugih državah so območja kolišč ogrožena zlasti
zaradi plovbe, množičnega turizma ob jezerih in urbanizacije.
Blagovna znamka UNESCOVE svetovne dediščine privlači obiskovalce. Zaradi narave
pojava je ogled kolišč na kraju samem seveda nemogoč, zato je pomemben izziv za upra-
vljavca tudi, kako predstaviti dediščino kolišč obiskovalcem parka ob upoštevanju omejitev
varovanja narave. V letu 2014 je KP Ljubljansko barje pripravil mednarodno konferenco o
prezentaciji koliščarske kulture, kjer so bila v ospredju prav ta vprašanja. Ob predstavitvi
izkušenj iz drugih držav se je uveljavilo mnenje, da je prezentacija koliščarske kulture na
Ljubljanskem barju lahko samo atraktivna kombinacija klasičnih metod (rekonstrukcije,
muzeji) s sodobnimi tehnološkimi rešitvami (virtualna, nadgrajena resničnost) in žive
interpretacije. Posebej slednje je že močno prisotno pri delu parka, s pomočjo delavnic,
prireditev in terenskih aktivnosti je mogoče tudi na območju, kjer ni videti ničesar,
obiskovalcu pričarati koliščarski vsakdan.
Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija
Odbor za svetovno dediščino je 2012 odločil, da se 'Dediščina živega srebra. Almadén in
Idrija' vpiše na Seznam svetovne dediščine pod kriterijema II in IV. Živo srebro je redka
in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, katere uporaba je bila dolgo časa nenado-
mestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. V večjih količinah
32
