Page 80 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 80
Glavni problemi in dileme
Glavni razlogi za nastanek katedre so identifikacija problemov in dilem s področja odpr-
tega izobraževanja, ustvarjanje tehnologije za uporabo OER preko razumevanja globalne
slike in raziskovalnih projektov ter nizanje predlogov za reševanje problemov. Cilj razvoja
katedre je raziskati in ustvariti sredstva za informacijske in komunikacijske tehnologije
za spletno učenje za odprte izobraževalne vire, ki bodo temeljile na sodobnih znanj in
tehnologijah, ki pokrivajo celoten spekter izobraževanja (od osnovnošolskega do viso-
košolskega izobraževanja ter formalnega z neformalnim učenjem), v različnih državnih
kontekstih (razvite države, nastajajoča in razvijajoča se gospodarstva, ob upoštevanju
kulturne raznolikosti vsega sveta), na nacionalni (ali regionalni) ravni. Naslednje dejav-
nosti so že del strategije za identificiranje problemov in dilem ter prizadevanja Instituta
»Jožef Stefan« za njihovo rešitev preko delovanja katedre:
• U poraba OER – nastajajoče zanimanje za boljše merjenje in oceno rezultatov za učenje na
različnih ravneh izobraževanja. Koncept OER je nastal že leta 2002, vendar sta globalna
uporaba in sprejetost v izobraževanju šele nedavno postala aktualna do te mere, da se
ga uporablja v formalnem izobraževalnem sistemu. OER ima zajeten transformativni
potencial, ki ga je težko realizirati, saj so tehnologije ki bi to omogočile, razpršene in niso
vključene v nekakšen skupni tehnološko-raziskovalni portfolio, ki bi omogočal večjo
uporabnost OER za vse deležnike v izobraževanju in posledično tudi razvoj inovativnih
učnih okolij na podlagi OER. Težavo predstavlja pomanjkanje raziskav in posledično
argumenti za uvajanje OER v izobraževanje. Rešitve bodo tako potekale v dogovoru
z drugimi raziskovalnimi partnerji in deležniki o tem, kako organizirati in zgraditi
aktivnosti za implementacijo tehnologij in ustvarjanja dobrih praks v okviru katedre.
Ta razvojni cilj se nanaša na pomemben del UNESCOVIH globalnih postrazvojnih
ciljev tisočletja ter EFA, zlasti v povezavi z izobraževanjem in razvojem spretnosti za
vključujoči in trajnostni razvoj po letu 2015, kot je opisano v UNESCOVEM dokumentu
2015 Thematic Think Piece [21].
• Zbiranje podatkov – analiza razpoložljivih podatkovnih virov OER ter zagotavljanje
infrastrukture za sprejemanje, obdelavo, analizo, agregacijo in bogatenja podatkov
z dodatnimi metapodatki. Raziskave kažejo, da je večina elementov OER na spletu
decentraliziranih in ni jasnih podatkov o njihovi uporabi [22]. To predvsem pomeni
oteženo iskanje željenih vsebin in uporabo le-teh. Trenutni izziv katedre je vzpostaviti
svetovno infrastrukturo za OER, ki bo s časom narasla do te mere, da bo možno meriti
velike količine podatkov (v milijonih OER avdio- in videoelementov, učnih načrtov,
skript, nalog, testov, projektov, modulov, učnih gradiv, učbenikov in podatkovnih
baz), in bo podlaga za razvoj algoritmov za rudarjenje, predstavljanje, razumevanje
in uporabo tovrstnih raznolikih informacij. Ta način bi bil družbeno in jezikovno
78
Glavni razlogi za nastanek katedre so identifikacija problemov in dilem s področja odpr-
tega izobraževanja, ustvarjanje tehnologije za uporabo OER preko razumevanja globalne
slike in raziskovalnih projektov ter nizanje predlogov za reševanje problemov. Cilj razvoja
katedre je raziskati in ustvariti sredstva za informacijske in komunikacijske tehnologije
za spletno učenje za odprte izobraževalne vire, ki bodo temeljile na sodobnih znanj in
tehnologijah, ki pokrivajo celoten spekter izobraževanja (od osnovnošolskega do viso-
košolskega izobraževanja ter formalnega z neformalnim učenjem), v različnih državnih
kontekstih (razvite države, nastajajoča in razvijajoča se gospodarstva, ob upoštevanju
kulturne raznolikosti vsega sveta), na nacionalni (ali regionalni) ravni. Naslednje dejav-
nosti so že del strategije za identificiranje problemov in dilem ter prizadevanja Instituta
»Jožef Stefan« za njihovo rešitev preko delovanja katedre:
• U poraba OER – nastajajoče zanimanje za boljše merjenje in oceno rezultatov za učenje na
različnih ravneh izobraževanja. Koncept OER je nastal že leta 2002, vendar sta globalna
uporaba in sprejetost v izobraževanju šele nedavno postala aktualna do te mere, da se
ga uporablja v formalnem izobraževalnem sistemu. OER ima zajeten transformativni
potencial, ki ga je težko realizirati, saj so tehnologije ki bi to omogočile, razpršene in niso
vključene v nekakšen skupni tehnološko-raziskovalni portfolio, ki bi omogočal večjo
uporabnost OER za vse deležnike v izobraževanju in posledično tudi razvoj inovativnih
učnih okolij na podlagi OER. Težavo predstavlja pomanjkanje raziskav in posledično
argumenti za uvajanje OER v izobraževanje. Rešitve bodo tako potekale v dogovoru
z drugimi raziskovalnimi partnerji in deležniki o tem, kako organizirati in zgraditi
aktivnosti za implementacijo tehnologij in ustvarjanja dobrih praks v okviru katedre.
Ta razvojni cilj se nanaša na pomemben del UNESCOVIH globalnih postrazvojnih
ciljev tisočletja ter EFA, zlasti v povezavi z izobraževanjem in razvojem spretnosti za
vključujoči in trajnostni razvoj po letu 2015, kot je opisano v UNESCOVEM dokumentu
2015 Thematic Think Piece [21].
• Zbiranje podatkov – analiza razpoložljivih podatkovnih virov OER ter zagotavljanje
infrastrukture za sprejemanje, obdelavo, analizo, agregacijo in bogatenja podatkov
z dodatnimi metapodatki. Raziskave kažejo, da je večina elementov OER na spletu
decentraliziranih in ni jasnih podatkov o njihovi uporabi [22]. To predvsem pomeni
oteženo iskanje željenih vsebin in uporabo le-teh. Trenutni izziv katedre je vzpostaviti
svetovno infrastrukturo za OER, ki bo s časom narasla do te mere, da bo možno meriti
velike količine podatkov (v milijonih OER avdio- in videoelementov, učnih načrtov,
skript, nalog, testov, projektov, modulov, učnih gradiv, učbenikov in podatkovnih
baz), in bo podlaga za razvoj algoritmov za rudarjenje, predstavljanje, razumevanje
in uporabo tovrstnih raznolikih informacij. Ta način bi bil družbeno in jezikovno
78
