Page 81 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 81
ostičen, vendar bi vključeval države, ki so že posvojile OER. Kot že omenjeno, jedro
tovrstne platforme leži v partnerstvu med raziskovalnimi inštituti in univerzami ter
šolami in ministrstvi. V okviru infrastrukturnih dejavnosti in nabiranja velikih zbirk
podatkov OER na spletu bo katedra zagotovila tudi testna okolja drugim raziskovalcem
zunaj domene OER, ki bi lahko bili zainteresirani za dostop do podatkov in ponovno
obdelavo. Dostop do zbirk podatkov in metapodatkov bo zagotovljen preko spletnega
servisa API, ki bo poleg tega omogočil objavo novih virov podatkov.
• Z agotavljanje orodij za ustvarjanje prosto dostopnih izobraževalnih vsebin Micro
(Micro OERs). Konvencionalni elementi OER so namenjeni poučevanju, učenju in
raziskovanju v katerem koli formatu, pod pogojem da je v javni domeni in objavljen pod
odprto licenco, ki dovoljuje dostop, uporabo, ponovno uporabo in prerazporeditev z
drugimi, brez ali z delnimi pravnimi omejitvami. Namen tovrstnih materialov je omo-
gočanje kopiranja, uporabe in prilagoditve na zakonit in prosto dostopen način. Težava
ni samo v zbiranju OER temveč tudi v kombiniranju tovrstnih vsebin in razbijanju ali
fragmentiranju na minimalno pomenske oz. »mikro« delce. Cilj katedre je predlagati
zasnovo in ustvariti posebna orodja za avtomatsko fragmentiranje avdio-vizualnih
medijskih materialov za ponovno uporabo OER in digitalnih vsebin prek meja spleta,
ustvariti učne medijske fragmente, ki so istočasno visoko zrnati inteligentni digitalni
objekti, ter označeni in razvrščeni v smiselne sklope.
• Uvedba jezikovnih tehnologij za večjezičnost in čezjezičnost elementov, materialov in
izdelkov OER. Večjezičnost je resna težava pri uporabi OER, ta je tudi opredeljena v
srednjeročni strategiji UNESCA, saj naj bi visokokakovostne vsebine koristilo najširše
število ljudi, zlasti (a ne izključno) v državah v razvoju in manj razvitih skupnostih, pri
čemer je treba uskladiti napredne računalniške pristope in večjezičnost ustvarjalcev
OER v enotno strategijo. Izjava direktorice Bokove najbolje povzema to potrebo: »Vse
družbe, vsi ženske in moški, morajo imeti možnost izkoristiti priložnosti za ustvarjanje
in izmenjavo znanja prek interneta v svojih maternih jezikih. To je bistveno za vključujoč
in trajnosten globalni razvoj. UNESCO se je zavezal k večjezičnem internetu – potre-
bujemo podporo vseh deležnikov, da bi to dosegli ta cilj.« Katedra bo tako zagotovila
niz odprtih dostopnih prototipnih storitev za čezjezične analitike vsebin, ekstrakcije
znanja in povezovanje ter multimodalni prevod vsebine.
• T ehnična platforma za ustvarjanje in dostavo večpredstavnostnih OER. Mediji in IKT
so še posebej učinkovita orodja za doseganje marginaliziranih skupnosti v manj razvitih
državah, kot so majhne otoške države v razvoju in zlasti države v Afriki. Ker je mul-
timedija veliko učinkovitejši način razširjanja znanstvenih in akademskih rezultatov,
je optimalna pot zajemanje lokalno ustvarjenih predavanj in ostalih vsebin v obliki
seminarjev, delavnic, konferenc in tečajev. To bi bilo lažje izvajati s pomočjo odprte,
odprtokodne platforme za podporo upravljanju izobraževalnih avdio- in videovsebin,
79
tovrstne platforme leži v partnerstvu med raziskovalnimi inštituti in univerzami ter
šolami in ministrstvi. V okviru infrastrukturnih dejavnosti in nabiranja velikih zbirk
podatkov OER na spletu bo katedra zagotovila tudi testna okolja drugim raziskovalcem
zunaj domene OER, ki bi lahko bili zainteresirani za dostop do podatkov in ponovno
obdelavo. Dostop do zbirk podatkov in metapodatkov bo zagotovljen preko spletnega
servisa API, ki bo poleg tega omogočil objavo novih virov podatkov.
• Z agotavljanje orodij za ustvarjanje prosto dostopnih izobraževalnih vsebin Micro
(Micro OERs). Konvencionalni elementi OER so namenjeni poučevanju, učenju in
raziskovanju v katerem koli formatu, pod pogojem da je v javni domeni in objavljen pod
odprto licenco, ki dovoljuje dostop, uporabo, ponovno uporabo in prerazporeditev z
drugimi, brez ali z delnimi pravnimi omejitvami. Namen tovrstnih materialov je omo-
gočanje kopiranja, uporabe in prilagoditve na zakonit in prosto dostopen način. Težava
ni samo v zbiranju OER temveč tudi v kombiniranju tovrstnih vsebin in razbijanju ali
fragmentiranju na minimalno pomenske oz. »mikro« delce. Cilj katedre je predlagati
zasnovo in ustvariti posebna orodja za avtomatsko fragmentiranje avdio-vizualnih
medijskih materialov za ponovno uporabo OER in digitalnih vsebin prek meja spleta,
ustvariti učne medijske fragmente, ki so istočasno visoko zrnati inteligentni digitalni
objekti, ter označeni in razvrščeni v smiselne sklope.
• Uvedba jezikovnih tehnologij za večjezičnost in čezjezičnost elementov, materialov in
izdelkov OER. Večjezičnost je resna težava pri uporabi OER, ta je tudi opredeljena v
srednjeročni strategiji UNESCA, saj naj bi visokokakovostne vsebine koristilo najširše
število ljudi, zlasti (a ne izključno) v državah v razvoju in manj razvitih skupnostih, pri
čemer je treba uskladiti napredne računalniške pristope in večjezičnost ustvarjalcev
OER v enotno strategijo. Izjava direktorice Bokove najbolje povzema to potrebo: »Vse
družbe, vsi ženske in moški, morajo imeti možnost izkoristiti priložnosti za ustvarjanje
in izmenjavo znanja prek interneta v svojih maternih jezikih. To je bistveno za vključujoč
in trajnosten globalni razvoj. UNESCO se je zavezal k večjezičnem internetu – potre-
bujemo podporo vseh deležnikov, da bi to dosegli ta cilj.« Katedra bo tako zagotovila
niz odprtih dostopnih prototipnih storitev za čezjezične analitike vsebin, ekstrakcije
znanja in povezovanje ter multimodalni prevod vsebine.
• T ehnična platforma za ustvarjanje in dostavo večpredstavnostnih OER. Mediji in IKT
so še posebej učinkovita orodja za doseganje marginaliziranih skupnosti v manj razvitih
državah, kot so majhne otoške države v razvoju in zlasti države v Afriki. Ker je mul-
timedija veliko učinkovitejši način razširjanja znanstvenih in akademskih rezultatov,
je optimalna pot zajemanje lokalno ustvarjenih predavanj in ostalih vsebin v obliki
seminarjev, delavnic, konferenc in tečajev. To bi bilo lažje izvajati s pomočjo odprte,
odprtokodne platforme za podporo upravljanju izobraževalnih avdio- in videovsebin,
79
