Page 11 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 11
Uvod
Pričujoče delo prikazuje zgodovinski razvoj prehrambnega gostinstva v Slovenskem pri-
morju, na obalnem območju današnjih občin Ankaran, Koper, Izola in Piran. V znanstve-
ni in strokovni literaturi skorajda ne zasledimo raziskav, ki bi poglobljeno obravnavale ra-
zvoj prehrambnega gostinstva na slovenski obali. Kljub številnim strokovnim in poljudnim
knjigam s področja kulinarike in istrske gastronomije, ki osvetljujejo razvoj tradicional-
ne prehrambne kulture na tem območju, pričujoča monogra ja prinaša nov in poglobljen
vpogled v razvoj prehrambnega gostinstva na Obali. Avtor ni zgodovinar, temveč kot razi-
skovalec turizma s turistične perspektive prikazuje razvoj prehrambnega gostinstva v posa-
meznih zgodovinskih obdobjih na Obali, pri čemer posebej izpostavlja vpliv razvoja turiz-
ma (nastanitvenega gostinstva ) na razvoj prehrambnega gostinstva. Namen monogra je je
preučiti razvoj prehrambnega gostinstva v luči družbeno-političnega in gospodarskega ra-
zvoja slovenske Istre, poglaviten cilj raziskave pa je prikazati vpliv speci čnih okoljskih de-
javnikov na razvoj prehrambnega gostinstva na slovenski obali.
V pričujočem delu najprej predstavljamo osnovne značilnosti istrske gastronomije, za-
snova raziskave pa temelji na predstavitvi različnih, za razvoj Istre pomembnih zgodovin-
skih obdobij: obdobju Beneške republike; avstro-ogrske monarhije; Kraljevine Italije; soci-
alistične Jugoslavije in samostojne Republike Slovenije. Gradivo s področja prehrambnega
gostinstva je le delno ohranjeno v različnih fondih (predvsem občinsko-upravnih), saj se v
preteklosti s prehrambnim gostinstvom na nivoju posameznih držav večinoma niso načr-
tno ukvarjali. Zaradi številnih vojn in različnih upravno-političnih ureditev pa je gradi-
vo večinoma neurejeno in izgubljeno. Nekaterega gradiva je več (obdobje po . sv. vojni),
spet drugega manj (obdobje Beneške republike). Poleg fondov v Pokrajinskem arhivu v Ko-
pru, fondov v državnih arhivih v Trstu in na Dunaju, fondov v Arhivu Jugoslavije in fon-
dov v Vojnem arhivu v Beogradu ter arhivov v statističnih uradih republik Slovenije, Av-
strije in Italije smo preučili tudi knjižnično gradivo ter osebne zbirke posameznikov, ki so
Glej tudi Marko Kukanja, "Razvoj prehrambenega gostinstva na obalnem območju Slovenske Istre", v Retrospek-
tiva turizma Istre, ur. Metod Šuligoj (Koper: Založba Univerze na Primorskem, ).
Gostinstvo skladno z Zakonom o gostinstvu delimo na prehrambno in nastanitveno.
Osebni fond mag. Tomija Brezovca in Alberta Pucerja.
Pričujoče delo prikazuje zgodovinski razvoj prehrambnega gostinstva v Slovenskem pri-
morju, na obalnem območju današnjih občin Ankaran, Koper, Izola in Piran. V znanstve-
ni in strokovni literaturi skorajda ne zasledimo raziskav, ki bi poglobljeno obravnavale ra-
zvoj prehrambnega gostinstva na slovenski obali. Kljub številnim strokovnim in poljudnim
knjigam s področja kulinarike in istrske gastronomije, ki osvetljujejo razvoj tradicional-
ne prehrambne kulture na tem območju, pričujoča monogra ja prinaša nov in poglobljen
vpogled v razvoj prehrambnega gostinstva na Obali. Avtor ni zgodovinar, temveč kot razi-
skovalec turizma s turistične perspektive prikazuje razvoj prehrambnega gostinstva v posa-
meznih zgodovinskih obdobjih na Obali, pri čemer posebej izpostavlja vpliv razvoja turiz-
ma (nastanitvenega gostinstva ) na razvoj prehrambnega gostinstva. Namen monogra je je
preučiti razvoj prehrambnega gostinstva v luči družbeno-političnega in gospodarskega ra-
zvoja slovenske Istre, poglaviten cilj raziskave pa je prikazati vpliv speci čnih okoljskih de-
javnikov na razvoj prehrambnega gostinstva na slovenski obali.
V pričujočem delu najprej predstavljamo osnovne značilnosti istrske gastronomije, za-
snova raziskave pa temelji na predstavitvi različnih, za razvoj Istre pomembnih zgodovin-
skih obdobij: obdobju Beneške republike; avstro-ogrske monarhije; Kraljevine Italije; soci-
alistične Jugoslavije in samostojne Republike Slovenije. Gradivo s področja prehrambnega
gostinstva je le delno ohranjeno v različnih fondih (predvsem občinsko-upravnih), saj se v
preteklosti s prehrambnim gostinstvom na nivoju posameznih držav večinoma niso načr-
tno ukvarjali. Zaradi številnih vojn in različnih upravno-političnih ureditev pa je gradi-
vo večinoma neurejeno in izgubljeno. Nekaterega gradiva je več (obdobje po . sv. vojni),
spet drugega manj (obdobje Beneške republike). Poleg fondov v Pokrajinskem arhivu v Ko-
pru, fondov v državnih arhivih v Trstu in na Dunaju, fondov v Arhivu Jugoslavije in fon-
dov v Vojnem arhivu v Beogradu ter arhivov v statističnih uradih republik Slovenije, Av-
strije in Italije smo preučili tudi knjižnično gradivo ter osebne zbirke posameznikov, ki so
Glej tudi Marko Kukanja, "Razvoj prehrambenega gostinstva na obalnem območju Slovenske Istre", v Retrospek-
tiva turizma Istre, ur. Metod Šuligoj (Koper: Založba Univerze na Primorskem, ).
Gostinstvo skladno z Zakonom o gostinstvu delimo na prehrambno in nastanitveno.
Osebni fond mag. Tomija Brezovca in Alberta Pucerja.
