Page 134 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 134
kategorizacija nastanitvenih obratov
Lahko pa za svojo podlago vzame tudi sistem kategorizacije, ki se uveljavlja v EU. K temu
ga zavezujejo tako načela HOTREC kot tudi Direktiva o storitvah, ki v svojih usmeritvah
pravita, da je pri prenovi ali novih sistemih kategorizacije potrebno upoštevati načelo har-
monizacije in primerljivosti sistemov v EU.

Skrbnik sistema kategorizacije: v EU v 37 % to delo opravljajo profesionalna združenja
in v 36 % ministrstva in direktorati. V naši raziskavi skoraj polovica anketirancev meni, da
bi to moral biti MGRT, Direktorat za turizem in internacionalizacijo. Skupaj približno 40
% anketirancev meni, da bi to morala biti zbornica ali združenje, še dodatnih 10 % pa ome-
nja druge opcije, med katerimi je večina navedb usmerjena v zbornice in združenja. Skrbnik
sistema naj bo MGRT, Direktorat za turizem in internacionalizacijo; v kolikor nima zado-
stnega števila specializiranih strokovnjakov na predmetnem področju, naj pooblastilo za izva-
janje aktivnosti da zbornici ali združenju.

Pogostost spreminjanja sistema kategorizacije: to zahtevajo načela HOTREC. Sistem je
potrebno posodabljati po potrebi in na podlagi mnenj gostov.

Veljavnost kategorije nastanitvenega obrata: veljavnost pridobljene kategorije naj velja
glede na višino kategorije. Lestvico veljavnosti kategorije naj predlaga strokovna komisija,
naš predlog je 3 leta za 5 *, 4 leta za 4 * in 5 let za 3 ali manj zvezdic.

Ocenjevalci: po večinskem mnenju anketirancev v naši raziskavi naj ocenjevanje še
najprej izvaja usposobljeni nacionalni ocenjevalec. Pri tem je potrebno opozoriti, da so jih
hotelirji v raziskavi leta 2014 ocenili kot precej nestrokovne in neučinkovite. Tu se kaže po-
treba po ponovnem usposabljanju in prevetritvi nabora ocenjevalcev. Ocenjevanje naj izva-
jajo usposobljeni nacionalni ocenjevalci, samostojno ali v skupini 2–3 oseb, odvisno od katego-
rije NO.

Usposabljanje ocenjevalcev: po zgledu na tuje primere naj bo to usposabljanje vsaj en-
krat letno. Naj ga izvajajo za to usposobljene in strokovne organizacije.

Nadzor ocenjevalcev: tega vprašanja nismo postavili v tej raziskavi neposredno kot v
raziskavi leta 2014, kjer so hotelirji tržno inšpekcijo ocenili kot ekstremno nestrokovno in
neučinkovito pri nadzoru dela ocenjevalcev kakor tudi pri nadzoru dejanske kategorije na-
stanitvenih obratov. Na podlagi dosedanjih izkušenj predlagamo razmislek v smeri, da nad-
zora več ne vrši tržna inšpekcija, temveč strokovne komisije. Pri tem je potrebno poudariti,
da je potrebno podrobno preučiti procedure v Avstriji, saj tam ne prihaja do nepravilnih
ocen nastanitev, ocenjevanje se izvaja večnivojsko s pomočjo komisij.

Kritje stroškov ocenjevanja nastanitvenega obrata: anketiranci menijo, da mora stro-
ške kriti ministrstvo. Ker ta opcija ni praksa v EU, menimo, da naj stroške ocenjevanja nosi-
jo ponudniki nastanitev sami ali pa zbornice/združenja po vzoru nekaterih evropskih držav.

Financiranje sistema kategorizacije: glede na to, da se MGRT predlaga za glavnega
oblikovalca in skrbnika sistema kategorizacije, je logično, da krije stroške sistema. Če s po-
oblastilom prenese izvajanje sistema na drugo organizacijo, naj slednja krije tudi stroške de-
lovanja sistema.

Poenostavitev sistema kategorizacije: Slovenija naj poskrbi za primerljivost sistema
skladno s HOTREC. To lahko naredimo s posodobitvijo obstoječega sistema ali s preho-
dom na sistem Hotelstars. Poenostavitev gre lahko v smeri odprave sistema obveznega sis-
tema kategorizacije za vse druge oblike nastanitev razen hotelov (oblikujejo naj se kriteriji,

134
   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138   139