Page 39 - Vodnik po prenosu znanja na Univerzi na Primorskem. 2020. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
VOJNO-RAZISKOVALNE Fakulteta razpolaga s sodobno tehnologijo za
KOMPETENCE zdravstveno-raziskovalne namene. Oprema vklju-
čuje med drugim modele in tehnološke naprave,
Področje znanstvenoraziskovalnega dela se med katere sodijo tudi take, ki so plod razvoja
na UP FVZ usmerja k reševanju problemov raziskovalcev, zaposlenih na fakulteti (predvsem
družbe na področju javnega zdravja, ki sta jih na področju zdravstvene kineziologije), npr.
spodbudila tehnološki razvoj in sodoben na- sistem za merjenje dinamičnega ravnotežja.
čin življenja. Raziskovalna dejavnost se na UP Na podlagi izsledkov raziskovalnega programa
FVZ usmerja bodisi na zdravje posameznika se v okviru strokovnih srečanj in z informiranjem
bodisi na zdravje skupnosti. prek medijev cilja na povečano ozaveščenost
V ospredju raziskav so dejavniki, ki predstavl- med splošno populacijo o zdravih vedenjskih
jajo visoko tveganje za razvoj kroničnih nenal- navadah in možnostih preprečevanja kroničnih
ezljivih bolezni in predstavljajo nezanemarljiv bolezni v vseh starostnih skupinah.
zdravstveni ter družbeni problem, saj zmanjšu-
jejo kakovost življenja, delovno zmožnost Pričakovani rezultati in prenos znanja:
aktivne populacije ter skrajšujejo življenjsko •• razvoj znanosti in stroke na področju dietetike,
dobo. Raziskave na UP FVZ – in skladno s tem
prenos znanja na relevantnih področjih – se kineziologije, zdravstvene nege, fizioterapije ter
osredotočajo predvsem na: gibalno neaktiv- prenos znanja v obliki zdravstvenih storitev,
nost, slabe prehranjevalne navade ter na •• oblikovanje smernic za preučeno populacijo,
pokazatelje nezdravega vedenjskega sloga. •• izboljšanje zdravja in kakovosti življenja
populacije,
S širjenjem nabora znanstvenih ugotovitev razi- •• zmanjšanje stroškov kroničnih nenalezljivih
skovalci prispevajo sveže znanje k razumevanju bolezni,
izvora kroničnih bolezni in k identifikaciji deja- •• povečanje delovne storilnosti in kakovosti
vnikov tveganja ter strateškim načrtom preven- delovnih mest,
tive v različnih starostnih skupinah. Znanje in •• krepitev sodelovanja s končnimi uporabniki, razi-
pridobljene kompetence vplivajo na varovanje skovalnimi in izobraževalnimi partnerji ter part-
zdravja populacije v različnih življenjskih obdo- nerji iz gospodarstva,
bjih (otroci in mladostniki, delovno aktivna •• izboljšanje ponudbe zdravih izbir v sodelovanju
populacija, starostniki), razvoj znanosti in stroke z deležniki iz prehranske industrije.
na področju dietetike, kineziologije, zdravstvene
nege, fizioterapije ter na združevanje več znan-
stvenih in strokovnih disciplin (dietetika, zdra-
vstvena nega, kineziologija, naravoslovne
vede, medicina).
37
KOMPETENCE zdravstveno-raziskovalne namene. Oprema vklju-
čuje med drugim modele in tehnološke naprave,
Področje znanstvenoraziskovalnega dela se med katere sodijo tudi take, ki so plod razvoja
na UP FVZ usmerja k reševanju problemov raziskovalcev, zaposlenih na fakulteti (predvsem
družbe na področju javnega zdravja, ki sta jih na področju zdravstvene kineziologije), npr.
spodbudila tehnološki razvoj in sodoben na- sistem za merjenje dinamičnega ravnotežja.
čin življenja. Raziskovalna dejavnost se na UP Na podlagi izsledkov raziskovalnega programa
FVZ usmerja bodisi na zdravje posameznika se v okviru strokovnih srečanj in z informiranjem
bodisi na zdravje skupnosti. prek medijev cilja na povečano ozaveščenost
V ospredju raziskav so dejavniki, ki predstavl- med splošno populacijo o zdravih vedenjskih
jajo visoko tveganje za razvoj kroničnih nenal- navadah in možnostih preprečevanja kroničnih
ezljivih bolezni in predstavljajo nezanemarljiv bolezni v vseh starostnih skupinah.
zdravstveni ter družbeni problem, saj zmanjšu-
jejo kakovost življenja, delovno zmožnost Pričakovani rezultati in prenos znanja:
aktivne populacije ter skrajšujejo življenjsko •• razvoj znanosti in stroke na področju dietetike,
dobo. Raziskave na UP FVZ – in skladno s tem
prenos znanja na relevantnih področjih – se kineziologije, zdravstvene nege, fizioterapije ter
osredotočajo predvsem na: gibalno neaktiv- prenos znanja v obliki zdravstvenih storitev,
nost, slabe prehranjevalne navade ter na •• oblikovanje smernic za preučeno populacijo,
pokazatelje nezdravega vedenjskega sloga. •• izboljšanje zdravja in kakovosti življenja
populacije,
S širjenjem nabora znanstvenih ugotovitev razi- •• zmanjšanje stroškov kroničnih nenalezljivih
skovalci prispevajo sveže znanje k razumevanju bolezni,
izvora kroničnih bolezni in k identifikaciji deja- •• povečanje delovne storilnosti in kakovosti
vnikov tveganja ter strateškim načrtom preven- delovnih mest,
tive v različnih starostnih skupinah. Znanje in •• krepitev sodelovanja s končnimi uporabniki, razi-
pridobljene kompetence vplivajo na varovanje skovalnimi in izobraževalnimi partnerji ter part-
zdravja populacije v različnih življenjskih obdo- nerji iz gospodarstva,
bjih (otroci in mladostniki, delovno aktivna •• izboljšanje ponudbe zdravih izbir v sodelovanju
populacija, starostniki), razvoj znanosti in stroke z deležniki iz prehranske industrije.
na področju dietetike, kineziologije, zdravstvene
nege, fizioterapije ter na združevanje več znan-
stvenih in strokovnih disciplin (dietetika, zdra-
vstvena nega, kineziologija, naravoslovne
vede, medicina).
37
