Page 105 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 105
poreklo galjotov in sestava posadke galeje loredane
tančnejšimi in dodatnimi podatki o imenih in poreklu posameznih galjotov.
Seznama, ki ju predstavljamo v nadaljevanju, sta torej dodelana seznama vodij
upora in drugih ubežnikov, pri čemer je – poleg dopolnjevanja imen in pore-
kel – v vsakem primeru, ko je prišlo do sprememb, naveden razlog ali hipoteza.
Večji poseg je bil narejen na podlagi ugotovitve, da so v seznamu vodij
upora navedeni štirje galjoti po imenu Štefan, medtem ko nobeden od zasli-
šanih ni navajal več kot tri Štefane. V tem primeru je očitno prišlo do zme-
de zaradi številnih soimenjakov, ki so jih med drugim zaslišanci poimeno-
vali vsak nekoliko po svoje. Na podlagi primerjave imen in pripisanih dejanj
je bilo mogoče ugotoviti, da so bili vodilni Štefani v resnici trije in ne štirje
oziroma da sta bila v originalni obtožnici in obsodbi navedena Stipan Majka
»Schiavon« in Stipan Uskok iz Trogirja v resnici ena in ista oseba. Zato smo
v seznam vodilnih vključili Tomaža Uskoka iz Šibenika, ki se pojavlja v zasli-
šanjih, a ga ni bilo mogoče najti v nobenem seznamu.
Iz teh problemov izhaja tudi težava, ki nastopi ob poskusu opredelitve
števila posadke in ubeglih galjotov. Za dodatno, izvorno zagato je tu poskrbel
že pisar Domenego Paris, ki svoj poimenski seznam ubeglih galjotov zaklju
čuje s tremi pripombami. Prva je ta, da je k seznamu treba prišteti še »15 Po-
nentinov, ki so bili tu začasno odloženi in niso bili popisani«, pripadali pa so
galeji beneškega plemiča Barbara. Druga je ta, da v seznamu manjkajo imena
»štirih ali petih« galjotov, s podatki o katerih pisar ni razpolagal v trenutku,
ko je sestavil svoj splošni seznam. Tretja pripomba pa je, da je seznam sestavil
na podlagi svojih zapisov in »po spominu«.4 Poleg tega je opaziti vsaj dva pri-
mera, za katera obstaja sum, da se isto ime ponovi dvakrat, in sicer skozi vse
različice seznamov. Vse navedeno pomeni, da so podatki, ki jih navajamo v na-
daljevanju, natančno preverjeni in v skladu z viri, a vseeno obstaja možnost,
da niso povsem točni.
Redna posadka galeje Loredane je štela 196 galjotov, kar je ustrezalo te-
danji najnovejši standardni različici »tanke« galeje z 49 veslaškimi klopmi
in s po štirimi veslači na vsaki klopi oziroma veslu (glej poglavje 9). Od teh je
bilo 35 »svobodnih galjotov« (galeotti di libertà), 161 pa »prisilnih galjotov«
(galeotti sforzadi). Z galeje Loredane je 2. maja 1605 zbežalo 181 mož njene
veslaške posadke, ostalo pa jih je 15. Za beg se je odločilo 150 (ali 93 %) prisil-
nih galjotov in 31 (ali 89 %) svobodnih, torej ogromna večina, in oboji so bili
zastopani tako med vodji upora kot med ostalimi ubežniki.
Na galeji Loredani je tedaj bilo začasno vkrcanih še 15 galjotov Ponenti-
nov, kar dobesedno pomeni »Zahodnjakov« in označuje poreklo iz zahod-
4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 65v, Et la presente notta o fatto Io Domenegho Paris ... quanto mi
ricordo fin horra, et che ho potutto cavar dalli miei scritti (Koper, 8. maj 1605).
105
tančnejšimi in dodatnimi podatki o imenih in poreklu posameznih galjotov.
Seznama, ki ju predstavljamo v nadaljevanju, sta torej dodelana seznama vodij
upora in drugih ubežnikov, pri čemer je – poleg dopolnjevanja imen in pore-
kel – v vsakem primeru, ko je prišlo do sprememb, naveden razlog ali hipoteza.
Večji poseg je bil narejen na podlagi ugotovitve, da so v seznamu vodij
upora navedeni štirje galjoti po imenu Štefan, medtem ko nobeden od zasli-
šanih ni navajal več kot tri Štefane. V tem primeru je očitno prišlo do zme-
de zaradi številnih soimenjakov, ki so jih med drugim zaslišanci poimeno-
vali vsak nekoliko po svoje. Na podlagi primerjave imen in pripisanih dejanj
je bilo mogoče ugotoviti, da so bili vodilni Štefani v resnici trije in ne štirje
oziroma da sta bila v originalni obtožnici in obsodbi navedena Stipan Majka
»Schiavon« in Stipan Uskok iz Trogirja v resnici ena in ista oseba. Zato smo
v seznam vodilnih vključili Tomaža Uskoka iz Šibenika, ki se pojavlja v zasli-
šanjih, a ga ni bilo mogoče najti v nobenem seznamu.
Iz teh problemov izhaja tudi težava, ki nastopi ob poskusu opredelitve
števila posadke in ubeglih galjotov. Za dodatno, izvorno zagato je tu poskrbel
že pisar Domenego Paris, ki svoj poimenski seznam ubeglih galjotov zaklju
čuje s tremi pripombami. Prva je ta, da je k seznamu treba prišteti še »15 Po-
nentinov, ki so bili tu začasno odloženi in niso bili popisani«, pripadali pa so
galeji beneškega plemiča Barbara. Druga je ta, da v seznamu manjkajo imena
»štirih ali petih« galjotov, s podatki o katerih pisar ni razpolagal v trenutku,
ko je sestavil svoj splošni seznam. Tretja pripomba pa je, da je seznam sestavil
na podlagi svojih zapisov in »po spominu«.4 Poleg tega je opaziti vsaj dva pri-
mera, za katera obstaja sum, da se isto ime ponovi dvakrat, in sicer skozi vse
različice seznamov. Vse navedeno pomeni, da so podatki, ki jih navajamo v na-
daljevanju, natančno preverjeni in v skladu z viri, a vseeno obstaja možnost,
da niso povsem točni.
Redna posadka galeje Loredane je štela 196 galjotov, kar je ustrezalo te-
danji najnovejši standardni različici »tanke« galeje z 49 veslaškimi klopmi
in s po štirimi veslači na vsaki klopi oziroma veslu (glej poglavje 9). Od teh je
bilo 35 »svobodnih galjotov« (galeotti di libertà), 161 pa »prisilnih galjotov«
(galeotti sforzadi). Z galeje Loredane je 2. maja 1605 zbežalo 181 mož njene
veslaške posadke, ostalo pa jih je 15. Za beg se je odločilo 150 (ali 93 %) prisil-
nih galjotov in 31 (ali 89 %) svobodnih, torej ogromna večina, in oboji so bili
zastopani tako med vodji upora kot med ostalimi ubežniki.
Na galeji Loredani je tedaj bilo začasno vkrcanih še 15 galjotov Ponenti-
nov, kar dobesedno pomeni »Zahodnjakov« in označuje poreklo iz zahod-
4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 65v, Et la presente notta o fatto Io Domenegho Paris ... quanto mi
ricordo fin horra, et che ho potutto cavar dalli miei scritti (Koper, 8. maj 1605).
105
