Page 100 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 100
krvavi poljub svobode
in kar se je rešiti dalo. V globino morja ga je potegnilo preko pet kilogramov
čistega zlata, ki ga je imel pri sebi.37
Lorenzo Bollani, imenovan Bollanetto, je bil leta 1603 obsojen na dve
leti galeje »z okovi na nogah za polovično plačo« zaradi kletvice, izrečene, ko
je bil star šele štirinajst let (Lorenzo Bollani carcerato per haver biastemato il
santissimo nome di Dio /…/ sia condanato per anni doi in Galera de condana-
ti a vogar al Remo con li ferri alli piedi a meza paga). Lorenzu, sinu beneškega
plemiča iz drugega zakona z žensko meščanskega izvora, so potomci iz prve-
ga zakona oporekali čistost porekla in ovirali pravico do dedovanja. Po nje-
govem prepričanju naj bi ga nečak po očetovi strani, plemič Zuane Bollani,
z lažnim pismom zvabil iz Zagreba, kjer si je po begu našel zatočišče, nazaj v
Beneško republiko ter ga nato pri Padovi dal aretirati zato, da bi se znebil nje-
ga in njegovih zahtev po pripadnosti rodbini in zemljiški posesti. Bollanetto
je dolgo ždel v beneških zaporih, vmes preživel tudi smrtno obsodbo, ki zad-
nji trenutek ni bila izvedena. Vztrajno je zagovarjal svojo nedolžnost in neso-
delovanje v uporu ter s prošnjami in pritožbami skušal doseči ponovno obrav-
navo svojega primera. Leta 1609, potem ko ni bila izvedena smrtna obsodba,
mu je bila »podeljena milost, da se brani« (concede grazia de fare le sue difese).
Deset let zatem, leta 1619, »po štirinajstih letih«, odkar je bil »živ zakopan«
(sepolto vivo) v ječi, mu je bilo potrjeno, naj ostane v zaporu zaradi sodelovan-
ja v uporu s pozivom, naj vendarle prizna svojo odgovornost. Po dolgem zav-
lačevanju je ponovno obravnavo končno tudi doživel, a dokončna sodba mu
ni bila naklonjena. Devetnajst let po uporu in na osemnajsto obletnico pre-
stajanja zaporne kazni (ujet dne 28. julija 1606, dokončna obsodba 12. julija
1624), je bil namreč neomajno, »dosmrtno obsojen na zaprto ječo z dnevno
svetlobo« (condemnatus ad standum in carcere clauso ad lucem pro toto tem-
pore eius vitae).38
Povsem drugačen in morda nepričakovan razplet pa so doživeli tisti, ki
se ob uporu in begu z galeje Loredane kljub pretepanju in grožnjam z orožjem
niso pridružili ubežnikom, temveč so ostali na krovu, in katerim doslej nismo
37 Tucci, Mercanti, navi, monete, 60.
38 Življenjska zgodba in procesna pot v »primeru Bollanetto« (caso del Bollanetto) bi si zaradi zanimi-
vosti in obsežnega gradiva zaslužili specifično obravnavo, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4 in
fasc. 5; prav tam, b. 4560, fasc. 13. Lorenzo je bil krščen v Benetkah dne 14. julija 1588, prvič obsojen
pa 27. januarja 1603. Lorenzov oče je bil Zuane Bolani detto Figaeto, mati pa Magnifica madonna Lu-
cieta di Lorenzi fu de M. Francesco Cittadina di Lendinara (kraj med Padovo in Ferraro), poročila sta
se bila leta 1577. Lorenzov polbrat po očetu iz prvega zakona je bil Clementissimo Signor Agostin mio
fratello per parte di Padre, čigar sin, spet Zuane po imenu (ki je bil Lorenzu nečak, čeprav je bil starej-
ši), naj bi ga zvabil v past in predal beneškim sodnim oblastem, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc.
5, f. 30, Lorenzo Bollani (23. avgust 1623), in ff. 54–57, kopije potrdil o krstu in poroki staršev.
100
in kar se je rešiti dalo. V globino morja ga je potegnilo preko pet kilogramov
čistega zlata, ki ga je imel pri sebi.37
Lorenzo Bollani, imenovan Bollanetto, je bil leta 1603 obsojen na dve
leti galeje »z okovi na nogah za polovično plačo« zaradi kletvice, izrečene, ko
je bil star šele štirinajst let (Lorenzo Bollani carcerato per haver biastemato il
santissimo nome di Dio /…/ sia condanato per anni doi in Galera de condana-
ti a vogar al Remo con li ferri alli piedi a meza paga). Lorenzu, sinu beneškega
plemiča iz drugega zakona z žensko meščanskega izvora, so potomci iz prve-
ga zakona oporekali čistost porekla in ovirali pravico do dedovanja. Po nje-
govem prepričanju naj bi ga nečak po očetovi strani, plemič Zuane Bollani,
z lažnim pismom zvabil iz Zagreba, kjer si je po begu našel zatočišče, nazaj v
Beneško republiko ter ga nato pri Padovi dal aretirati zato, da bi se znebil nje-
ga in njegovih zahtev po pripadnosti rodbini in zemljiški posesti. Bollanetto
je dolgo ždel v beneških zaporih, vmes preživel tudi smrtno obsodbo, ki zad-
nji trenutek ni bila izvedena. Vztrajno je zagovarjal svojo nedolžnost in neso-
delovanje v uporu ter s prošnjami in pritožbami skušal doseči ponovno obrav-
navo svojega primera. Leta 1609, potem ko ni bila izvedena smrtna obsodba,
mu je bila »podeljena milost, da se brani« (concede grazia de fare le sue difese).
Deset let zatem, leta 1619, »po štirinajstih letih«, odkar je bil »živ zakopan«
(sepolto vivo) v ječi, mu je bilo potrjeno, naj ostane v zaporu zaradi sodelovan-
ja v uporu s pozivom, naj vendarle prizna svojo odgovornost. Po dolgem zav-
lačevanju je ponovno obravnavo končno tudi doživel, a dokončna sodba mu
ni bila naklonjena. Devetnajst let po uporu in na osemnajsto obletnico pre-
stajanja zaporne kazni (ujet dne 28. julija 1606, dokončna obsodba 12. julija
1624), je bil namreč neomajno, »dosmrtno obsojen na zaprto ječo z dnevno
svetlobo« (condemnatus ad standum in carcere clauso ad lucem pro toto tem-
pore eius vitae).38
Povsem drugačen in morda nepričakovan razplet pa so doživeli tisti, ki
se ob uporu in begu z galeje Loredane kljub pretepanju in grožnjam z orožjem
niso pridružili ubežnikom, temveč so ostali na krovu, in katerim doslej nismo
37 Tucci, Mercanti, navi, monete, 60.
38 Življenjska zgodba in procesna pot v »primeru Bollanetto« (caso del Bollanetto) bi si zaradi zanimi-
vosti in obsežnega gradiva zaslužili specifično obravnavo, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4 in
fasc. 5; prav tam, b. 4560, fasc. 13. Lorenzo je bil krščen v Benetkah dne 14. julija 1588, prvič obsojen
pa 27. januarja 1603. Lorenzov oče je bil Zuane Bolani detto Figaeto, mati pa Magnifica madonna Lu-
cieta di Lorenzi fu de M. Francesco Cittadina di Lendinara (kraj med Padovo in Ferraro), poročila sta
se bila leta 1577. Lorenzov polbrat po očetu iz prvega zakona je bil Clementissimo Signor Agostin mio
fratello per parte di Padre, čigar sin, spet Zuane po imenu (ki je bil Lorenzu nečak, čeprav je bil starej-
ši), naj bi ga zvabil v past in predal beneškim sodnim oblastem, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc.
5, f. 30, Lorenzo Bollani (23. avgust 1623), in ff. 54–57, kopije potrdil o krstu in poroki staršev.
100
