Page 110 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 110
krvavi poljub svobode
vzhodnega Jadrana (slovenski, hrvaški, bosanski in grški prostor) pa je izha-
jalo 20 mož (24 %).
Čeprav za večino galjotov porekla ne poznamo, je na podlagi znanega
vzorca in nanizanih imen in priimkov (Tabela 3) mogoče sklepati, da je po-
dobno razmerje v grobem veljalo tudi za celoto galjotov na galeji Loredani,
to je, da jih je četrtina prihajala z območja vzhodnega Jadrana in vzhodnega
Jonskega morja, ostali pa iz italijanskih dežel severnega in zahodnega Jadra-
na ter zahodnega Sredozemlja. Najštevilčnejšo skupino so predstavljali galjoti
z beneške Terraferme, številni pa so prihajali tudi iz drugih italijanskih držav,
med katerimi sta dobro zastopani zlasti območji Padske nižine in zahodne
jadranske obale. Med tistimi z vzhodne jadranske in jonske obale ter zaledja
se najdejo Dalmatinci, Istrani, Kvarnerci in Grki ter Goričani. Dalmatinci in
Grki so sicer razpoznavni po imenih in priimkih tudi v številnih primerih, ki
nimajo navedenega porekla (in jih zato ne moremo vključiti v pričujočo anali-
zo). V nekaterih imenih lahko spoznamo Slovence (vsaj Vincenc Mavre, Blaž
Krivec, Jure Mavrič). Prisotni so bili tudi Bosanci, ki se lahko dodatno skriva-
jo za pokristjanjenimi imeni, in štirje turški »sužnji«, vojni ujetniki iz Ana-
tolije in Karamanije. Po imenih sodeč bi bili nekateri galjoti po poreklu lahko
tudi iz srednjeevropskih dežel. Nekaj je tudi takih, ki so izhajali iz krajev zelo
blizu Kopra in Krasa, kjer sta potekali prvi fazi bega po morju in kopnem, to
so Koper, Milje, Motovun, Gradišče ob Soči, Krmin in Fara. To pomeni, da
jih je vsaj nekaj poznalo te kraje in obale.
Sestava galjotov je bila zelo raznolika tudi po socialnem izvoru, saj lah-
ko mirno rečemo, da so se med njimi našli predstavniki vseh družbenih slo-
jev. Galjoti so bili iz mesta in s podeželja, iz morskih in celinskih krajev, bili
so kmetje in obrtniki, a med njimi sta bila tudi dva cerkvena moža (Fra Piero
Vandi, Padre Giacomo Agatone) in dva plemiča (Lorenzo Bollani iz Benetk in
Battista Lora iz Verone).
Med galjoti, ki so bili spoznani in obtoženi ter nato tudi obsojeni kot
glavni vodje upora na galeji Loredani, se sestava po poreklu bistveno razlikuje
od slike, ki smo jo podali za celotno posadko veslačev. Če so bili v veslaški po-
sadki v manjšini, so bili pri vodenju upora galjoti z vzhodnega Jadrana v rela-
tivni večini, saj je jih je od tam izhajala polovica. Sedem vodij upora je namreč
bilo iz Nina, Trogirja, Splita, Šibenika, eden je bil po poreklu naveden le kot
»Uskok« in eden kot »Kapelet«, kar ravno tako kaže na isto geografsko po-
reklo. Med njimi jih je kar pet bilo uskokov. Drugo najštevilčnejšo skupino so
sestavljali štirje tako imenovani Ponentini, za katere lahko utemeljeno hipo-
teziramo poreklo iz Apulije in Ligurije. Iz beneške Terraferme sta bila doma
110
vzhodnega Jadrana (slovenski, hrvaški, bosanski in grški prostor) pa je izha-
jalo 20 mož (24 %).
Čeprav za večino galjotov porekla ne poznamo, je na podlagi znanega
vzorca in nanizanih imen in priimkov (Tabela 3) mogoče sklepati, da je po-
dobno razmerje v grobem veljalo tudi za celoto galjotov na galeji Loredani,
to je, da jih je četrtina prihajala z območja vzhodnega Jadrana in vzhodnega
Jonskega morja, ostali pa iz italijanskih dežel severnega in zahodnega Jadra-
na ter zahodnega Sredozemlja. Najštevilčnejšo skupino so predstavljali galjoti
z beneške Terraferme, številni pa so prihajali tudi iz drugih italijanskih držav,
med katerimi sta dobro zastopani zlasti območji Padske nižine in zahodne
jadranske obale. Med tistimi z vzhodne jadranske in jonske obale ter zaledja
se najdejo Dalmatinci, Istrani, Kvarnerci in Grki ter Goričani. Dalmatinci in
Grki so sicer razpoznavni po imenih in priimkih tudi v številnih primerih, ki
nimajo navedenega porekla (in jih zato ne moremo vključiti v pričujočo anali-
zo). V nekaterih imenih lahko spoznamo Slovence (vsaj Vincenc Mavre, Blaž
Krivec, Jure Mavrič). Prisotni so bili tudi Bosanci, ki se lahko dodatno skriva-
jo za pokristjanjenimi imeni, in štirje turški »sužnji«, vojni ujetniki iz Ana-
tolije in Karamanije. Po imenih sodeč bi bili nekateri galjoti po poreklu lahko
tudi iz srednjeevropskih dežel. Nekaj je tudi takih, ki so izhajali iz krajev zelo
blizu Kopra in Krasa, kjer sta potekali prvi fazi bega po morju in kopnem, to
so Koper, Milje, Motovun, Gradišče ob Soči, Krmin in Fara. To pomeni, da
jih je vsaj nekaj poznalo te kraje in obale.
Sestava galjotov je bila zelo raznolika tudi po socialnem izvoru, saj lah-
ko mirno rečemo, da so se med njimi našli predstavniki vseh družbenih slo-
jev. Galjoti so bili iz mesta in s podeželja, iz morskih in celinskih krajev, bili
so kmetje in obrtniki, a med njimi sta bila tudi dva cerkvena moža (Fra Piero
Vandi, Padre Giacomo Agatone) in dva plemiča (Lorenzo Bollani iz Benetk in
Battista Lora iz Verone).
Med galjoti, ki so bili spoznani in obtoženi ter nato tudi obsojeni kot
glavni vodje upora na galeji Loredani, se sestava po poreklu bistveno razlikuje
od slike, ki smo jo podali za celotno posadko veslačev. Če so bili v veslaški po-
sadki v manjšini, so bili pri vodenju upora galjoti z vzhodnega Jadrana v rela-
tivni večini, saj je jih je od tam izhajala polovica. Sedem vodij upora je namreč
bilo iz Nina, Trogirja, Splita, Šibenika, eden je bil po poreklu naveden le kot
»Uskok« in eden kot »Kapelet«, kar ravno tako kaže na isto geografsko po-
reklo. Med njimi jih je kar pet bilo uskokov. Drugo najštevilčnejšo skupino so
sestavljali štirje tako imenovani Ponentini, za katere lahko utemeljeno hipo-
teziramo poreklo iz Apulije in Ligurije. Iz beneške Terraferme sta bila doma
110
