Page 115 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 115
por na Loredani
v jadranski zgodovini
okoli leta 1605
Galeja je predstavljala vrhunec sredozemske tehnologije vojaškega lad-
jarstva. Bila je posebej prilagojena sredozemskim plovnim razmeram
v pretežno plitvih vodah in ob razčlenjenih obalah, s spremenljivo
močjo vetra in pogostim brezvetrjem. Galeja je v takih razmerah lahko kom-
binirala jadranje z veslanjem in se s tem učinkovito prilagajala vsakokratnim
potrebam. Predvsem z veslanjem je bila hitra in agilna, zaradi trikotnih latin-
skih jader pa je bila manj prožna pri jadranju. Bila je tudi razmeroma enostav-
ne izdelave. Dolga stoletja je gospodavala v Sredozemlju. Galej ni uporabljala
le Beneška republika, temveč tudi pomorske države zahodnega Sredozemlja
(Genova, Neapelj, Španija, Francija), Osmani in drugi.1
V teku 16. stoletja, posebej njegove druge polovice, so na galejah prešli s
sistema, pri katerem je vsak galjot imel svoje veslo, na vsaki klopi pa so bili po
trije veslači, k sistemu z enim samim, večjim veslom za vsako klop ter najprej
tremi in nato štirimi galjoti na istem veslu. S tem so galeje postale zmogljivej-
še in hitrejše, a so potrebovale kakih 50 galjotov več, kar so zagotavljali s siste-
matičnim zapolnjevanjem potreb po veslačih iz vrst kaznjencev, to je prisilnih
galjotov, ki so po novem predstavljali večji del veslaške posadke. Omenjeni
prehod je obenem omogočil prihranek z vidika izdelave in vzdrževanja plovila
ter njegove opreme, saj je galeja namesto predhodnih 150 manjših potrebova-
la le 49 vesel, čeprav večjih. Nova vesla so bila vzdržnejša, dolga skoraj 12 met-
rov, a obenem tudi dražja in težje dobavljiva ravno zato, ker so bila večja. Be-
neška republika jih je v enem letu lahko porabila preko 1.200 (podatek za leto
1633). Tipična in običajna, po uradnih standardih grajena beneška galeja je
1 Tenenti, Venezia e i corsari; Lo Basso, Uomini da remo, 11–12. O beneških galejah in drugih vojaških
ladjah v slovenski literaturi Bonin Prisotnost galej, 404, in Bonin, Naloge severozahodnih istrskih mest,
82–91.
upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 115
v jadranski zgodovini
okoli leta 1605
Galeja je predstavljala vrhunec sredozemske tehnologije vojaškega lad-
jarstva. Bila je posebej prilagojena sredozemskim plovnim razmeram
v pretežno plitvih vodah in ob razčlenjenih obalah, s spremenljivo
močjo vetra in pogostim brezvetrjem. Galeja je v takih razmerah lahko kom-
binirala jadranje z veslanjem in se s tem učinkovito prilagajala vsakokratnim
potrebam. Predvsem z veslanjem je bila hitra in agilna, zaradi trikotnih latin-
skih jader pa je bila manj prožna pri jadranju. Bila je tudi razmeroma enostav-
ne izdelave. Dolga stoletja je gospodavala v Sredozemlju. Galej ni uporabljala
le Beneška republika, temveč tudi pomorske države zahodnega Sredozemlja
(Genova, Neapelj, Španija, Francija), Osmani in drugi.1
V teku 16. stoletja, posebej njegove druge polovice, so na galejah prešli s
sistema, pri katerem je vsak galjot imel svoje veslo, na vsaki klopi pa so bili po
trije veslači, k sistemu z enim samim, večjim veslom za vsako klop ter najprej
tremi in nato štirimi galjoti na istem veslu. S tem so galeje postale zmogljivej-
še in hitrejše, a so potrebovale kakih 50 galjotov več, kar so zagotavljali s siste-
matičnim zapolnjevanjem potreb po veslačih iz vrst kaznjencev, to je prisilnih
galjotov, ki so po novem predstavljali večji del veslaške posadke. Omenjeni
prehod je obenem omogočil prihranek z vidika izdelave in vzdrževanja plovila
ter njegove opreme, saj je galeja namesto predhodnih 150 manjših potrebova-
la le 49 vesel, čeprav večjih. Nova vesla so bila vzdržnejša, dolga skoraj 12 met-
rov, a obenem tudi dražja in težje dobavljiva ravno zato, ker so bila večja. Be-
neška republika jih je v enem letu lahko porabila preko 1.200 (podatek za leto
1633). Tipična in običajna, po uradnih standardih grajena beneška galeja je
1 Tenenti, Venezia e i corsari; Lo Basso, Uomini da remo, 11–12. O beneških galejah in drugih vojaških
ladjah v slovenski literaturi Bonin Prisotnost galej, 404, in Bonin, Naloge severozahodnih istrskih mest,
82–91.
upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 115
