Page 200 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 200
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
Pri modificiranju modela se moramo zavedati, da moramo izvajati
zgolj na osnovi teoretičnih ali empiričnih analiz. Diamantopoulos in Sigu-
aw (2000) navajata dva ključna razloga za spremembo modela. Prvi razlog
za spremembe je izboljšati model, ki je ocenjen kot ustrezen z vseh vidikov.
Tak tip spremembe ni priporočljiv. Drugi razlog je izboljšanje modela, ki ni
popolnoma ustrezen, saj v tem primeru lahko raziščemo razloge za njego-
vo neustreznost in jih poskušamo odpraviti. Pri tem se moramo zavedati,
da gre pri spremembah za zaznavo in odpravo napak v njegovi specifikaci-
ji, kot so na primer izpustitev pomembnih parametrov pri danem naboru
spremenljivk v modelu. Zunanjih napak v specifikaciji (na primer izpušče-
ne spremenljivke) tovrstni postopki ne obravnavajo.
Postopek modificiranja modela uporabimo takrat, ko želimo poiskati
model, ki se dobro prilega podatkom. Narava analize tako ni več potrjeval-
200 na, ampak eksploratorna in na koncu tudi ni nujno, da je novi modifcirani
model podoben prvotnemu. Pomembno je tudi, da znamo presoditi, kdaj
je treba prenehati s prilagajanjem modela.
Spremembe morajo biti smiselne in teoretično oziroma empirično
zasnovane. Na strukturnem modelu lahko izvedemo naslednje spremembe
(Diamantopoulos in Siguaw 2000): spreminjanje koeficientov γ in β med
eksogenimi in endogenimi spremenljivkami in njihovo fiksiranje oziroma
sproščanje (matriki GAMMA in BETA); spreminjanje povezav φ med ek-
sogenimi latentnimi spremenljivkami (matrika PHI) in spreminjanje po-
vezav med latentno spremenljivko in mersko napako ξ (matrika PSI).
S pomočjo programskega orodja LISREL bomo v nadaljevanju modi-
ficirali prvotni model v tej nalogi. Modificirali smo strukturni model. Spo-
daj bomo prikazali model s standardiziranimi regresijskimi koeficienti.
Modifikacija modela
Najprej moramo pripomniti, da so pri modificiranem modelu vsi regresij-
ski koeficienti statistično značilni in lahko po pregledu celotnega modifi-
ciranega modela ugotovimo, da obstaja več možnih scenarijev za spremem-
be. Te spremembe so:
− Pri vrednotenju strukturnega modela smo ugotovili, da je poveza-
va med organizacijsko kulturo in uspešnostjo managementa zna-
nja statistično značilna in pozitivno vpliva na uspešnost manage-
menta znanja in jo je iz tega razloga smiselno uporabiti v modelu.
− Tudi pri preverjanju povezave med dejavnikom vpliva sistema
nagrajevanja in uspešnostjo managementa znanja je opaziti poziti-
ven vpliv in ta povezava je statistično značilna.
Pri modificiranju modela se moramo zavedati, da moramo izvajati
zgolj na osnovi teoretičnih ali empiričnih analiz. Diamantopoulos in Sigu-
aw (2000) navajata dva ključna razloga za spremembo modela. Prvi razlog
za spremembe je izboljšati model, ki je ocenjen kot ustrezen z vseh vidikov.
Tak tip spremembe ni priporočljiv. Drugi razlog je izboljšanje modela, ki ni
popolnoma ustrezen, saj v tem primeru lahko raziščemo razloge za njego-
vo neustreznost in jih poskušamo odpraviti. Pri tem se moramo zavedati,
da gre pri spremembah za zaznavo in odpravo napak v njegovi specifikaci-
ji, kot so na primer izpustitev pomembnih parametrov pri danem naboru
spremenljivk v modelu. Zunanjih napak v specifikaciji (na primer izpušče-
ne spremenljivke) tovrstni postopki ne obravnavajo.
Postopek modificiranja modela uporabimo takrat, ko želimo poiskati
model, ki se dobro prilega podatkom. Narava analize tako ni več potrjeval-
200 na, ampak eksploratorna in na koncu tudi ni nujno, da je novi modifcirani
model podoben prvotnemu. Pomembno je tudi, da znamo presoditi, kdaj
je treba prenehati s prilagajanjem modela.
Spremembe morajo biti smiselne in teoretično oziroma empirično
zasnovane. Na strukturnem modelu lahko izvedemo naslednje spremembe
(Diamantopoulos in Siguaw 2000): spreminjanje koeficientov γ in β med
eksogenimi in endogenimi spremenljivkami in njihovo fiksiranje oziroma
sproščanje (matriki GAMMA in BETA); spreminjanje povezav φ med ek-
sogenimi latentnimi spremenljivkami (matrika PHI) in spreminjanje po-
vezav med latentno spremenljivko in mersko napako ξ (matrika PSI).
S pomočjo programskega orodja LISREL bomo v nadaljevanju modi-
ficirali prvotni model v tej nalogi. Modificirali smo strukturni model. Spo-
daj bomo prikazali model s standardiziranimi regresijskimi koeficienti.
Modifikacija modela
Najprej moramo pripomniti, da so pri modificiranem modelu vsi regresij-
ski koeficienti statistično značilni in lahko po pregledu celotnega modifi-
ciranega modela ugotovimo, da obstaja več možnih scenarijev za spremem-
be. Te spremembe so:
− Pri vrednotenju strukturnega modela smo ugotovili, da je poveza-
va med organizacijsko kulturo in uspešnostjo managementa zna-
nja statistično značilna in pozitivno vpliva na uspešnost manage-
menta znanja in jo je iz tega razloga smiselno uporabiti v modelu.
− Tudi pri preverjanju povezave med dejavnikom vpliva sistema
nagrajevanja in uspešnostjo managementa znanja je opaziti poziti-
ven vpliv in ta povezava je statistično značilna.
