Page 203 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
Analiza, rezultati in ugotovitve
Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da je prileganje modela po-
datkom zelo dobro.
Preglednica 40: Preverjanje modificiranega strukturnega modela.
Povezave β t p vrednost
IKT → organizacijska kultura 0,30 15,34 <0,001
Organizacijska struktura → organizacijska kultura 0,41 17,81 <0,001
Človeški kapital → organizacijska kultura 0,52 24,03 <0,001
Vodenje → organizacijska kultura 0,39 10,62 <0,001
Organizacijska kultura → management znanja 0,14 2,91 0,004
Vodenje → management znanja 0,18 2,84 0,005
Sistem nagrajevanja → management znanja 0,16 2,71 0,007
Management znanja → finančni kazalnik 0,17 2,74 0,006
Management znanja → nefinančni kazalnik 0,14 2,15 0,032
β = standardiziran regresijski koeficient; t = t statistika 203
Primerjava prvotnega modela z modificiranim modelom
Primarni model in modificirani model bomo primerjali med seboj, in sicer
v naslednjih merilih:
− AIC (Akeikejevo informacijsko merilo), ki je posebej primerno za
primerjavo rivalskih modelov – nižja vrednost pomeni boljše pri-
leganje (Alden, Steenkamp in Batra 2006; Williams in Holahan
1994),
− ECVI (pričakovan navzkrižno validacijski indeks), ki kaže na
splošno prileganje modela – nižja vrednost pomeni večji potencial
za generalizacijo modela,
− parsimoničnost, merjeno s PNFI, kjer nižja vrednost pomeni bolj
parsimoničen model (Diamantopoulos in Siguaw 2000).
Preglednica 41: Primerjava modelov.
AIC Prvotni model Modificirani model
ECVI 98,871 71,022
PNFI 0,319 0,289
0,344 0,437
Po dveh merilih nakazuje modificirani model na boljše prileganje kot
prvotni. Parsimoničnost modela je nižja, kar je pričakovano, saj je model
kompleksnejši od prvotnega. Lahko torej zaključimo, da se modificiran
model podatkom bolj ustrezno in bolje prilega od prvotnega.
Primerjavo med modeli lahko prikažemo tudi na podlagi predhodnih
podatkov, ki smo jih teoretično opisali.
Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da je prileganje modela po-
datkom zelo dobro.
Preglednica 40: Preverjanje modificiranega strukturnega modela.
Povezave β t p vrednost
IKT → organizacijska kultura 0,30 15,34 <0,001
Organizacijska struktura → organizacijska kultura 0,41 17,81 <0,001
Človeški kapital → organizacijska kultura 0,52 24,03 <0,001
Vodenje → organizacijska kultura 0,39 10,62 <0,001
Organizacijska kultura → management znanja 0,14 2,91 0,004
Vodenje → management znanja 0,18 2,84 0,005
Sistem nagrajevanja → management znanja 0,16 2,71 0,007
Management znanja → finančni kazalnik 0,17 2,74 0,006
Management znanja → nefinančni kazalnik 0,14 2,15 0,032
β = standardiziran regresijski koeficient; t = t statistika 203
Primerjava prvotnega modela z modificiranim modelom
Primarni model in modificirani model bomo primerjali med seboj, in sicer
v naslednjih merilih:
− AIC (Akeikejevo informacijsko merilo), ki je posebej primerno za
primerjavo rivalskih modelov – nižja vrednost pomeni boljše pri-
leganje (Alden, Steenkamp in Batra 2006; Williams in Holahan
1994),
− ECVI (pričakovan navzkrižno validacijski indeks), ki kaže na
splošno prileganje modela – nižja vrednost pomeni večji potencial
za generalizacijo modela,
− parsimoničnost, merjeno s PNFI, kjer nižja vrednost pomeni bolj
parsimoničen model (Diamantopoulos in Siguaw 2000).
Preglednica 41: Primerjava modelov.
AIC Prvotni model Modificirani model
ECVI 98,871 71,022
PNFI 0,319 0,289
0,344 0,437
Po dveh merilih nakazuje modificirani model na boljše prileganje kot
prvotni. Parsimoničnost modela je nižja, kar je pričakovano, saj je model
kompleksnejši od prvotnega. Lahko torej zaključimo, da se modificiran
model podatkom bolj ustrezno in bolje prilega od prvotnega.
Primerjavo med modeli lahko prikažemo tudi na podlagi predhodnih
podatkov, ki smo jih teoretično opisali.
