Page 87 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
Empirična analiza kvantitativne raziskave 87
treh metodah in pri spremenljiivki turisti pri metodi glavnih komponent.
Zaključimo lahko, da označimo prvo komponento kot splošno kom-
ponento. Poimenovali jo bomo splošna raven cen. Druga komponenta je bi-
polarna, saj kaže hkrati močno pozitivno utež za spremenljivkah NEDT in
turisti ter negativno utež na spremenljivki IDDV. Poimenovali smo jo pov-
praševanje po storitvah v gostinstvu v metodi glavnih komponent, na osnovi
katere bomo oblikovali tudi novi sintetični spremenljivki.
Drugo komponento lahko povežemo s trditvijo iz literature, da je za
turizem kot storitveno dejavnost, ki je vpeta v mednarodne pretoke turi-
stov in storitev, pomembna uporaba različnih valut in povezanih deviznih
tečajev med valutami (Marques Torres 1998). Ko govorimo o restriktiv-
nosti, je vedno tako, da bi bila fiskalna politika lahko še restriktivnejša.
UMAR (2010) ocenjuje, da je fiskalna politika delovala v preteklih letih
proticiklično, da bi lahko uravnotežila pritisk ekspanzivne monetarne politike, ki
jo izvaja ECB (UMAR 2010). Leta 1999 se je pridružil še fiskalni dejavnik kot
posledica DDV in leta 2001 zvišanje stopnje DDV ter visok cikel agrega-
tnega povpraševanja. S pomočjo linearnega trenda iz analize časovnih vrst
ugotavljamo, da se cene v gostinstvu na gospodarske in finančne dejavnike
v RS odzovejo negativno, medtem ko se v primeru pozitivnih cenovnih gi-
banj v sektorjih, ki za gostinstvo pomenijo input, cene gibljejo premosoraz-
merno tem gibanjem (Gričar in Bojnec 2010b).
Osnovni namen naše analize je bilo ugotoviti, kateri dejavniki so po-
vezani s cenami v gostinstvu. Metoda glavnih komponent nam torej potr-
juje hipotezo 1 v prvem delu, ker so s prvo skupno komponento faktorske
uteži močne na dejavnikih ICGSEA, ICŽP in ICŽPEA, hipotezo 2 v delu,
da so spremembe cen v turizmu pozitivno povezane s povečanim povpraše-
vanjem po storitvah, hipotezo 3 v celoti, ker so s prvo skupno komponen-
to faktorske uteži močne na dejavnikih IAC, ICN, ICIPP in ICS, razen v
delu, ki govori o pozitivni povezanosti cen v gostinstvu in stroškov plač v
gostinstvu. Dejavnik IBPG nima tako močne uteži kot ostali dejavniki cen
na prvi skupni komponenti. Visoke uteži so na prvem, splošnem faktorju
pri spremenljivkah cene. Visoki pozitivni uteži na drugem skupnem fak-
torju sta na dejavnikih turisti in NEDT. Na drugem skupnem faktorju je
zaznana tudi visoka negativna utež na dejavniku IDDV. Na osnovi predho-
dnih ugotovitev, dobljenih z metodo glavnih komponent, hipotezo 4 po-
trdimo v celoti. Gibanje cen v gostinstvu je povezano z dejavniki ponudbe
(cene) in stroškov (inputi v gostinstvu), z dejavniki povpraševanja (turisti)
ter z makroekonomskimi dejavniki domačega (IDDV) in zunanjega oko-
lja (NEDT). Slamnatih spremenljivk v analizi z metodo glavnih kompo-
nent nismo uporabili.
treh metodah in pri spremenljiivki turisti pri metodi glavnih komponent.
Zaključimo lahko, da označimo prvo komponento kot splošno kom-
ponento. Poimenovali jo bomo splošna raven cen. Druga komponenta je bi-
polarna, saj kaže hkrati močno pozitivno utež za spremenljivkah NEDT in
turisti ter negativno utež na spremenljivki IDDV. Poimenovali smo jo pov-
praševanje po storitvah v gostinstvu v metodi glavnih komponent, na osnovi
katere bomo oblikovali tudi novi sintetični spremenljivki.
Drugo komponento lahko povežemo s trditvijo iz literature, da je za
turizem kot storitveno dejavnost, ki je vpeta v mednarodne pretoke turi-
stov in storitev, pomembna uporaba različnih valut in povezanih deviznih
tečajev med valutami (Marques Torres 1998). Ko govorimo o restriktiv-
nosti, je vedno tako, da bi bila fiskalna politika lahko še restriktivnejša.
UMAR (2010) ocenjuje, da je fiskalna politika delovala v preteklih letih
proticiklično, da bi lahko uravnotežila pritisk ekspanzivne monetarne politike, ki
jo izvaja ECB (UMAR 2010). Leta 1999 se je pridružil še fiskalni dejavnik kot
posledica DDV in leta 2001 zvišanje stopnje DDV ter visok cikel agrega-
tnega povpraševanja. S pomočjo linearnega trenda iz analize časovnih vrst
ugotavljamo, da se cene v gostinstvu na gospodarske in finančne dejavnike
v RS odzovejo negativno, medtem ko se v primeru pozitivnih cenovnih gi-
banj v sektorjih, ki za gostinstvo pomenijo input, cene gibljejo premosoraz-
merno tem gibanjem (Gričar in Bojnec 2010b).
Osnovni namen naše analize je bilo ugotoviti, kateri dejavniki so po-
vezani s cenami v gostinstvu. Metoda glavnih komponent nam torej potr-
juje hipotezo 1 v prvem delu, ker so s prvo skupno komponento faktorske
uteži močne na dejavnikih ICGSEA, ICŽP in ICŽPEA, hipotezo 2 v delu,
da so spremembe cen v turizmu pozitivno povezane s povečanim povpraše-
vanjem po storitvah, hipotezo 3 v celoti, ker so s prvo skupno komponen-
to faktorske uteži močne na dejavnikih IAC, ICN, ICIPP in ICS, razen v
delu, ki govori o pozitivni povezanosti cen v gostinstvu in stroškov plač v
gostinstvu. Dejavnik IBPG nima tako močne uteži kot ostali dejavniki cen
na prvi skupni komponenti. Visoke uteži so na prvem, splošnem faktorju
pri spremenljivkah cene. Visoki pozitivni uteži na drugem skupnem fak-
torju sta na dejavnikih turisti in NEDT. Na drugem skupnem faktorju je
zaznana tudi visoka negativna utež na dejavniku IDDV. Na osnovi predho-
dnih ugotovitev, dobljenih z metodo glavnih komponent, hipotezo 4 po-
trdimo v celoti. Gibanje cen v gostinstvu je povezano z dejavniki ponudbe
(cene) in stroškov (inputi v gostinstvu), z dejavniki povpraševanja (turisti)
ter z makroekonomskimi dejavniki domačega (IDDV) in zunanjega oko-
lja (NEDT). Slamnatih spremenljivk v analizi z metodo glavnih kompo-
nent nismo uporabili.
