Page 83 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Empirična analiza kvantitativne raziskave
pršeni okoli svojega povprečja. To nakazuje na umirjeno gibanje cen ži- 83
vljenjskih potrebščin tako v Sloveniji kot v evro območju, v slednjem tudi
cen gostinskih storitev. Indeksa cen storitev in industrijskih proizvodov pri
proizvajalcih sta se prav tako gibala umirjeno, saj je njun standardni od-
klon 0,821 za storitve oziroma 0,3445 za proizvode. Velike spremembe in-
deksov tudi nista imeli preučevani fiskalni spremenljivki nominalni efek-
tivni devizni tečaj in DDV.
Iz Preglednice 2, v katero smo vključili podatke stalnih vrednosti, kjer
je bazno leto januar 2000 (januar 2000 = 100), lahko razberemo rast in-
deksov časovnih serij. Prihodi domačih in tujih turistov imajo septembra
leta 2010 indeks rasti 243,9 glede na bazno leto 2000, januar. Bruto plače v
gostinstvu so se v istem obdobju dvignile za 90,2 %, medtem ko se je DDV
dvignil za 5,6 % glede na leto 2000. Dvig DDV je bil enkraten, in sicer leta
2002. Nominalni efektivni devizni tečaj se je po vstopu Slovenije v EMR II
pričel umirjati in je po prevzemu evra tudi stabilen, kar razberemo iz Pre-
glednice 2.
Preglednica 2: Vrednost indeksa časovna serije, januar 2000 = 100.
leto, mesec turisti IBPG NEDT IDDV
2000, 01 100,0 100,0 100,00000 100,0
2010, 09 243,9 190,2 0,00008 105,6
Opombe: turisti – prihodi domačih in tujih turistov, IBPG – indeks bruto plač v gostinstvu,
NEDT – nominalni efektivni devizni tečaj, IDDV – indeks davka na dodano vrednost; N =
129.
Iz Preglednice 3, v katero smo prav tako vključili podatke stalnih vred-
nosti, kjer je bazno leto januar 2000 (januar 2000 = 100), lahko razberemo
rast indeksov časovnih serij. Indeks cen gostinskih storitev v evro obmo-
čju je rasel počasneje kot indeks cen gostinskih storitev v Sloveniji. Slednji
je imel rast 62,8 %, v evro območju pa je imel rast le 34,5 %. V evro obmo-
čju je indeks dosegel najvišjo vrednost avgusta 2010. Tudi v Sloveniji je in-
deks cen gostinskih storitev najvišjo vrednost dosegel avgusta 2010, in si-
cer 186,1. Podobno kot pri cenah gostinskih storitev velja pri indeksu cen
življenjskih potrebščin, da se je indeks v Sloveniji dvignil za 29 % bolj kot
v evro območju.
Indeks agroživilskih cen se je v preučevanem obdobju dvignil na 153,0.
Najvišjo vrednost je imel julija 2010. V preučevanem obdobju so se najbolj
dvignile cene nafte, cene storitev in cene tekočih goriv. Najvišjo vrednost
je indeks cen nafte imel junija 2008, indeks cen storitev avgusta 2010 in in-
deks cen tekočih goriv julija 2008.
pršeni okoli svojega povprečja. To nakazuje na umirjeno gibanje cen ži- 83
vljenjskih potrebščin tako v Sloveniji kot v evro območju, v slednjem tudi
cen gostinskih storitev. Indeksa cen storitev in industrijskih proizvodov pri
proizvajalcih sta se prav tako gibala umirjeno, saj je njun standardni od-
klon 0,821 za storitve oziroma 0,3445 za proizvode. Velike spremembe in-
deksov tudi nista imeli preučevani fiskalni spremenljivki nominalni efek-
tivni devizni tečaj in DDV.
Iz Preglednice 2, v katero smo vključili podatke stalnih vrednosti, kjer
je bazno leto januar 2000 (januar 2000 = 100), lahko razberemo rast in-
deksov časovnih serij. Prihodi domačih in tujih turistov imajo septembra
leta 2010 indeks rasti 243,9 glede na bazno leto 2000, januar. Bruto plače v
gostinstvu so se v istem obdobju dvignile za 90,2 %, medtem ko se je DDV
dvignil za 5,6 % glede na leto 2000. Dvig DDV je bil enkraten, in sicer leta
2002. Nominalni efektivni devizni tečaj se je po vstopu Slovenije v EMR II
pričel umirjati in je po prevzemu evra tudi stabilen, kar razberemo iz Pre-
glednice 2.
Preglednica 2: Vrednost indeksa časovna serije, januar 2000 = 100.
leto, mesec turisti IBPG NEDT IDDV
2000, 01 100,0 100,0 100,00000 100,0
2010, 09 243,9 190,2 0,00008 105,6
Opombe: turisti – prihodi domačih in tujih turistov, IBPG – indeks bruto plač v gostinstvu,
NEDT – nominalni efektivni devizni tečaj, IDDV – indeks davka na dodano vrednost; N =
129.
Iz Preglednice 3, v katero smo prav tako vključili podatke stalnih vred-
nosti, kjer je bazno leto januar 2000 (januar 2000 = 100), lahko razberemo
rast indeksov časovnih serij. Indeks cen gostinskih storitev v evro obmo-
čju je rasel počasneje kot indeks cen gostinskih storitev v Sloveniji. Slednji
je imel rast 62,8 %, v evro območju pa je imel rast le 34,5 %. V evro obmo-
čju je indeks dosegel najvišjo vrednost avgusta 2010. Tudi v Sloveniji je in-
deks cen gostinskih storitev najvišjo vrednost dosegel avgusta 2010, in si-
cer 186,1. Podobno kot pri cenah gostinskih storitev velja pri indeksu cen
življenjskih potrebščin, da se je indeks v Sloveniji dvignil za 29 % bolj kot
v evro območju.
Indeks agroživilskih cen se je v preučevanem obdobju dvignil na 153,0.
Najvišjo vrednost je imel julija 2010. V preučevanem obdobju so se najbolj
dvignile cene nafte, cene storitev in cene tekočih goriv. Najvišjo vrednost
je indeks cen nafte imel junija 2008, indeks cen storitev avgusta 2010 in in-
deks cen tekočih goriv julija 2008.
