Page 59 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Kratek pregled izbranih študij
turističnega povpraševanja
Slovenije
Turistično povpraševanje in njegove dejavnike preučuje veliko študij. Cro-
uch (1995, 116) je že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja opozoril, da
se bo rast števila študij modeliranja povpraševanja nadaljevala zaradi že-
lje po razumevanju in napovedovanju povpraševanja v čedalje bolj konku-
renčnem mednarodnem okolju. Pri tem vsaka študija ostaja edinstvena in
naravnana na konkretne okoliščine (Ibid). Peng, Song in Crouch (2014) so
tako izdelali pregled nad 262 študijami, ki se ukvarjajo z modeliranjem in
napovedovanjem turističnega povpraševanja na osnovi meta analize. Pred
tem so pomemben prispevek k pregledu študij opravili Witt in Witt (1995),
Crouch (1995), Lim (1997), ki so pomembno prispevali k primerjanju me-
todologije in ugotovitev različnih študij.
Medtem ko so nekatere države bolj izpostavljene tovrstnemu preuče-
vanju in analizi, ostajajo druge države manj raziskane. To velja tudi za Slo-
venijo kot majhno in manj prepoznano destinacijo. Med študijami, ki v
mednarodno odmevnih revijah preučujejo daljše obdobje (25 let in več)
turističnega povpraševanja, povezanega s Slovenijo, smo pri pregledu lite-
rature zaznali le eno (Smeral, 2004). Pri preučevanju mednarodnega pov-
praševanja destinacije oz. regije/države moramo ločiti med študijami, ki se
nanašajo na receptivni turizem, in tistimi, ki se nanašajo na emitivni turi-
zem. Z ekonometričnim modelom, ki omogoča napovedovanje turistične-
ga povpraševanja, so bili koeficienti dohodkovne elastičnosti mednarodne-
ga turizma za Slovenijo izračunani v Smeralovi študiji (ibid.) za obdobje
med leti 1975 in 1999. Natančneje, študija, ki je zajela 25 držav, je ugotovi-
la, da je bila dohodkovna elastičnost tujih turistov v Sloveniji v preučeva-
nem obdobju 2,41, torej dohodkovno zelo elastična. To pa je bilo tudi blizu
turističnega povpraševanja
Slovenije
Turistično povpraševanje in njegove dejavnike preučuje veliko študij. Cro-
uch (1995, 116) je že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja opozoril, da
se bo rast števila študij modeliranja povpraševanja nadaljevala zaradi že-
lje po razumevanju in napovedovanju povpraševanja v čedalje bolj konku-
renčnem mednarodnem okolju. Pri tem vsaka študija ostaja edinstvena in
naravnana na konkretne okoliščine (Ibid). Peng, Song in Crouch (2014) so
tako izdelali pregled nad 262 študijami, ki se ukvarjajo z modeliranjem in
napovedovanjem turističnega povpraševanja na osnovi meta analize. Pred
tem so pomemben prispevek k pregledu študij opravili Witt in Witt (1995),
Crouch (1995), Lim (1997), ki so pomembno prispevali k primerjanju me-
todologije in ugotovitev različnih študij.
Medtem ko so nekatere države bolj izpostavljene tovrstnemu preuče-
vanju in analizi, ostajajo druge države manj raziskane. To velja tudi za Slo-
venijo kot majhno in manj prepoznano destinacijo. Med študijami, ki v
mednarodno odmevnih revijah preučujejo daljše obdobje (25 let in več)
turističnega povpraševanja, povezanega s Slovenijo, smo pri pregledu lite-
rature zaznali le eno (Smeral, 2004). Pri preučevanju mednarodnega pov-
praševanja destinacije oz. regije/države moramo ločiti med študijami, ki se
nanašajo na receptivni turizem, in tistimi, ki se nanašajo na emitivni turi-
zem. Z ekonometričnim modelom, ki omogoča napovedovanje turistične-
ga povpraševanja, so bili koeficienti dohodkovne elastičnosti mednarodne-
ga turizma za Slovenijo izračunani v Smeralovi študiji (ibid.) za obdobje
med leti 1975 in 1999. Natančneje, študija, ki je zajela 25 držav, je ugotovi-
la, da je bila dohodkovna elastičnost tujih turistov v Sloveniji v preučeva-
nem obdobju 2,41, torej dohodkovno zelo elastična. To pa je bilo tudi blizu
