Page 62 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
Leto Domači turisti Tuji turisti (v tisoč) Prenočitve domačih Prenočitve tujih turistov
(v tisoč) turistov (v tisoč) (v tisoč)
974 3306 3078
1997 849 977 3233 3062
884 3315 2741
1998 822 1090 3315 3404
1219 3316 3813
1999 865 1302 3300 4021
1373 3327 4175
2000 868 1499 3226 4363
1555 3173 4399
2001 867 1617 3233 4489
1751 3393 4869
2002 860 1958 3963 5351
1824 4077 4937
2003 873 1869 3909 4997
2037 3924 5464
2004 842 2156 3733 5777
2259 3617 5962
2005 840 2411 3500 6090
2006 868
2007 930
2008 1126
2009 1161
2010 1137
62 2011 1181
2012 1142
2013 1126
2014 1113
Vir: SURS 2015.
Kriza je leta 2009 nekoliko zmanjšala število prihodov turistov in šte-
vilo prenočitev domačih turistov, vendar se je kljub temu že naslednje leto
rast nadaljevala. Tako se je število prihodov turistov povečalo s 3,08 mili-
jona leta 2008 na 3,52 milijona v letu 2014, vendar izključno na račun tujih
turistov. To velja tudi za prenočitve turistov, ki so se povečale z 9,31 mili-
jona v letu 2008 na 9,58 milijona v letu 2014, izključno na račun tujih tu-
ristov.
Največjo rast prenočitev turistov med slovenskimi tradicionalno po-
membnejšimi izvornimi trgi beležita od začetka krize (to je od leta 2008)
Avstrija in Nizozemska. Višjo rast prenočitev od leta 2008 do leta 2014 be-
ležijo v Sloveniji le še prenočitve turistov Ruske federacije, in sicer s prib-
ližno 166.000 leta 2008 na približno 319.000 v letu 2014 (SURS, 2015),
vendar Ruska federacija predstavlja veliko novejši in predvsem veliko vola-
tilnejši trg (zaradi vpliva deviznega tečaja, oddaljenosti), kar lahko močno
zmanjša točnost turističnega napovedovanja.
V pričujoči raziskavi oblikujemo model turističnega povpraševanja av-
strijskih, italijanskih, nemških in nizozemskih turistov po Sloveniji. Pre-
nočitve avstrijskih turistov v Sloveniji so od leta 2008 (tj. začetka gospodar-
ske krize) do leta 2014 beležile visoko rast, in sicer se je število prenočitev
avstrijskih turistov v tem obdobju povečalo od 655.565 na 754.018, kar kaže
na 15-% rast prenočitev avstrijskih turistov v Sloveniji v celotnem obdob-
ju gospodarske krize (glejte Tabelo 2). Prenočitve nizozemskih turistov pa
Leto Domači turisti Tuji turisti (v tisoč) Prenočitve domačih Prenočitve tujih turistov
(v tisoč) turistov (v tisoč) (v tisoč)
974 3306 3078
1997 849 977 3233 3062
884 3315 2741
1998 822 1090 3315 3404
1219 3316 3813
1999 865 1302 3300 4021
1373 3327 4175
2000 868 1499 3226 4363
1555 3173 4399
2001 867 1617 3233 4489
1751 3393 4869
2002 860 1958 3963 5351
1824 4077 4937
2003 873 1869 3909 4997
2037 3924 5464
2004 842 2156 3733 5777
2259 3617 5962
2005 840 2411 3500 6090
2006 868
2007 930
2008 1126
2009 1161
2010 1137
62 2011 1181
2012 1142
2013 1126
2014 1113
Vir: SURS 2015.
Kriza je leta 2009 nekoliko zmanjšala število prihodov turistov in šte-
vilo prenočitev domačih turistov, vendar se je kljub temu že naslednje leto
rast nadaljevala. Tako se je število prihodov turistov povečalo s 3,08 mili-
jona leta 2008 na 3,52 milijona v letu 2014, vendar izključno na račun tujih
turistov. To velja tudi za prenočitve turistov, ki so se povečale z 9,31 mili-
jona v letu 2008 na 9,58 milijona v letu 2014, izključno na račun tujih tu-
ristov.
Največjo rast prenočitev turistov med slovenskimi tradicionalno po-
membnejšimi izvornimi trgi beležita od začetka krize (to je od leta 2008)
Avstrija in Nizozemska. Višjo rast prenočitev od leta 2008 do leta 2014 be-
ležijo v Sloveniji le še prenočitve turistov Ruske federacije, in sicer s prib-
ližno 166.000 leta 2008 na približno 319.000 v letu 2014 (SURS, 2015),
vendar Ruska federacija predstavlja veliko novejši in predvsem veliko vola-
tilnejši trg (zaradi vpliva deviznega tečaja, oddaljenosti), kar lahko močno
zmanjša točnost turističnega napovedovanja.
V pričujoči raziskavi oblikujemo model turističnega povpraševanja av-
strijskih, italijanskih, nemških in nizozemskih turistov po Sloveniji. Pre-
nočitve avstrijskih turistov v Sloveniji so od leta 2008 (tj. začetka gospodar-
ske krize) do leta 2014 beležile visoko rast, in sicer se je število prenočitev
avstrijskih turistov v tem obdobju povečalo od 655.565 na 754.018, kar kaže
na 15-% rast prenočitev avstrijskih turistov v Sloveniji v celotnem obdob-
ju gospodarske krize (glejte Tabelo 2). Prenočitve nizozemskih turistov pa
