Page 63 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
so se povečale z 244.645 prenočitev na 290.829 prenočitev v letu 2014, kar
predstavlja skoraj 19-% rast prenočitev. Rast prenočitev avstrijskih in ni-
zozemskih turistov je še pomembnejša za slovenski turizem, če jo primer-
jamo z gibanjem prenočitev turistov drugih najpomembnejših izvornih
trgov Slovenije v tem obdobju. Število prenočitev nemških gostov v Slove-
niji se je v tem obdobju povečalo za 5 %, medtem ko se je število nočitev ita-
lijanskih turistov zmanjšalo za 2,5 % (SURS 2015). Zmanjšalo pa se je tudi
število prenočitev domačih in hrvaških turistov v tem obdobju. Navkljub
temu ostaja Italija po številu prenočitev najpomembnejši tuji izvorni trg.
Tabela 2: Število prenočitev turistov najpomembnejših izvornih trgov v Sloveniji med letoma
2008 in 2014.
Izvorni trg 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 63
Slovenija 3.962.756 4.077.480 3.909.368 3.924.164 3.733.459 3.616.782 3.500.233
Avstrija 6.555.65 642.242 619.259 674.194 695.555 699.850 754.018
Hrvaška 335.403 274.380 291.186 297.647 296.966 284.087
Italija 987.617 288.170 987.268 1.005.222 957.027 929.327 962.835
Nemčija 658.714 1.004.783 578.262 646.696 692.648 690.687 695.935
Nizozemska 244.645 577.961 208.654 234.390 295.679 314.860 290.829
Ruska 233.539
federacija 166.119 208.341 257.173 350.319 348.098 318.592
163.903
Vir: SURS 2015.
Če kot kazalec turističnega povpraševanja upoštevamo število priho-
dov turistov (SURS 2015), vidimo, da se je število prihodov italijanskih tu-
ristov v tem obdobju tudi povečalo, vendar pa je število prenočitev turistov
boljši kazalec povpraševanja in bližji turistični potrošnji. Turistične potro-
šnje za posamezen izvorni trg namreč ne merimo zaradi nerazpoložljivos-
ti podatkov.
Pri preučevanju najpomembnejših izvornih trgov nismo zajeli Ruske
federacije, Hrvaške in domačega trga, saj so se v teh državah od leta 1980
dogajale spremembe, ki ne omogočajo smiselnih primerjav (otežena poto-
vanja v tujino, merjenje BDP oz. družbenega produkta v socialističnih dr-
žavah).
Pomembnost preučevanih izvornih trgov prikazujemo tudi na Sliki 10,
iz katere je razvidno, da ti trgi tvorijo skupno 55,81 % prenočitev tujih turi-
stov v Sloveniji v preučevanem zadnjem letu obdobja (letu 2013).
so se povečale z 244.645 prenočitev na 290.829 prenočitev v letu 2014, kar
predstavlja skoraj 19-% rast prenočitev. Rast prenočitev avstrijskih in ni-
zozemskih turistov je še pomembnejša za slovenski turizem, če jo primer-
jamo z gibanjem prenočitev turistov drugih najpomembnejših izvornih
trgov Slovenije v tem obdobju. Število prenočitev nemških gostov v Slove-
niji se je v tem obdobju povečalo za 5 %, medtem ko se je število nočitev ita-
lijanskih turistov zmanjšalo za 2,5 % (SURS 2015). Zmanjšalo pa se je tudi
število prenočitev domačih in hrvaških turistov v tem obdobju. Navkljub
temu ostaja Italija po številu prenočitev najpomembnejši tuji izvorni trg.
Tabela 2: Število prenočitev turistov najpomembnejših izvornih trgov v Sloveniji med letoma
2008 in 2014.
Izvorni trg 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 63
Slovenija 3.962.756 4.077.480 3.909.368 3.924.164 3.733.459 3.616.782 3.500.233
Avstrija 6.555.65 642.242 619.259 674.194 695.555 699.850 754.018
Hrvaška 335.403 274.380 291.186 297.647 296.966 284.087
Italija 987.617 288.170 987.268 1.005.222 957.027 929.327 962.835
Nemčija 658.714 1.004.783 578.262 646.696 692.648 690.687 695.935
Nizozemska 244.645 577.961 208.654 234.390 295.679 314.860 290.829
Ruska 233.539
federacija 166.119 208.341 257.173 350.319 348.098 318.592
163.903
Vir: SURS 2015.
Če kot kazalec turističnega povpraševanja upoštevamo število priho-
dov turistov (SURS 2015), vidimo, da se je število prihodov italijanskih tu-
ristov v tem obdobju tudi povečalo, vendar pa je število prenočitev turistov
boljši kazalec povpraševanja in bližji turistični potrošnji. Turistične potro-
šnje za posamezen izvorni trg namreč ne merimo zaradi nerazpoložljivos-
ti podatkov.
Pri preučevanju najpomembnejših izvornih trgov nismo zajeli Ruske
federacije, Hrvaške in domačega trga, saj so se v teh državah od leta 1980
dogajale spremembe, ki ne omogočajo smiselnih primerjav (otežena poto-
vanja v tujino, merjenje BDP oz. družbenega produkta v socialističnih dr-
žavah).
Pomembnost preučevanih izvornih trgov prikazujemo tudi na Sliki 10,
iz katere je razvidno, da ti trgi tvorijo skupno 55,81 % prenočitev tujih turi-
stov v Sloveniji v preučevanem zadnjem letu obdobja (letu 2013).
