Page 14 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 14
Gacklova (1991: str. 17–23; 1997: str. 582–88) je opazovala trend pre-
hodov med registri. Leta 1978 je preučila učinke izbranih vokaliz na iz-
boljšanje fonacije, oblikovanja tonov. Z izvajanjem sistematičnega vo-
denja glasov na področju diha, resonance in združevanja vokalov je
preučila učinke na razvoj glasu. Ugotovitve so pokazale, da je kljub bolj
muzikaličnemu petju in kontroliranem dihu, ki ga dekleta pridobijo sko-
zi vajo, v glasu moč zaslediti zračen ton. V času glasovnega razvoja gla-
silki pogosto ne vibrirata dovolj učinkovito, da bi lahko dosegli popol-
no zaprtje in odpravili zračen ton (Cooksey, 1992 v Bizjak, 2017: str. 70).
Petje in govorne značilnosti dekliških glasov je bolj poglobljeno raz-
iskoval Williams. Namen študije je bil primerjati temeljno govorno fre-
kvenco, glasovni obseg, kvaliteto glasu pri petju ter dojemanje govora
in petja med dvema skupinama mladostnic, starih od 11 do 15 let. Ugo-
tovljeno je bilo, da se simptomi mutacije, glasovnega razvoja pri dekle-
tih odražajo tako pri petju kot pri govoru. Pri vseh dekletih so se pojavi-
li zlomi glasu, spremembe v višini tona, nestabilnost pri govoru, zračen
14 ton. Ti simptomi so bili bolj izraziti pri dekletih v poznejših fazah glasov-
nih sprememb (Williams et al., 1996: str. 33–40).
1.3 Tristopenjska klasifikacija glasovnih
sprememb za dekliške glasove
V dostopni literaturi zasledimo tristopenjsko klasifikacijo glasovnih
sprememb za dekliške glasove. Predlagana razvojna lestvica je zelo ko-
ristna, da se zavemo konkretnih točk, v katerih pride do sprememb, saj
lahko omenjene faze predstavljajo izhodišče za razvrščanje dekliških
glasov v času adolescence. Pri razvrščanju dekliških glasov je Gacklova
uporabila sledeča merila:
1. govorni obseg,
2. celoten glasovni obseg in lagoden obseg,
3. prehode med registri in
4. kakovost glasu.
Faze glasovnega razvoja je poimenovala: predadolescentna fa-
za, adolescentna faza in poadolescentna faza. Merila, ki jih je uporabi-
la za določanje posameznih razvojnih faz, so ista, kot jih je uporablil
John Cooksey za razvrščanje fantovskih glasov: kakovost zvoka, preho-
di med registri, lagoden pevski obseg, temeljna govorna frekvenca (F0)
(Gackle, 1991: str. 21).
petje v obdobju mutacije
hodov med registri. Leta 1978 je preučila učinke izbranih vokaliz na iz-
boljšanje fonacije, oblikovanja tonov. Z izvajanjem sistematičnega vo-
denja glasov na področju diha, resonance in združevanja vokalov je
preučila učinke na razvoj glasu. Ugotovitve so pokazale, da je kljub bolj
muzikaličnemu petju in kontroliranem dihu, ki ga dekleta pridobijo sko-
zi vajo, v glasu moč zaslediti zračen ton. V času glasovnega razvoja gla-
silki pogosto ne vibrirata dovolj učinkovito, da bi lahko dosegli popol-
no zaprtje in odpravili zračen ton (Cooksey, 1992 v Bizjak, 2017: str. 70).
Petje in govorne značilnosti dekliških glasov je bolj poglobljeno raz-
iskoval Williams. Namen študije je bil primerjati temeljno govorno fre-
kvenco, glasovni obseg, kvaliteto glasu pri petju ter dojemanje govora
in petja med dvema skupinama mladostnic, starih od 11 do 15 let. Ugo-
tovljeno je bilo, da se simptomi mutacije, glasovnega razvoja pri dekle-
tih odražajo tako pri petju kot pri govoru. Pri vseh dekletih so se pojavi-
li zlomi glasu, spremembe v višini tona, nestabilnost pri govoru, zračen
14 ton. Ti simptomi so bili bolj izraziti pri dekletih v poznejših fazah glasov-
nih sprememb (Williams et al., 1996: str. 33–40).
1.3 Tristopenjska klasifikacija glasovnih
sprememb za dekliške glasove
V dostopni literaturi zasledimo tristopenjsko klasifikacijo glasovnih
sprememb za dekliške glasove. Predlagana razvojna lestvica je zelo ko-
ristna, da se zavemo konkretnih točk, v katerih pride do sprememb, saj
lahko omenjene faze predstavljajo izhodišče za razvrščanje dekliških
glasov v času adolescence. Pri razvrščanju dekliških glasov je Gacklova
uporabila sledeča merila:
1. govorni obseg,
2. celoten glasovni obseg in lagoden obseg,
3. prehode med registri in
4. kakovost glasu.
Faze glasovnega razvoja je poimenovala: predadolescentna fa-
za, adolescentna faza in poadolescentna faza. Merila, ki jih je uporabi-
la za določanje posameznih razvojnih faz, so ista, kot jih je uporablil
John Cooksey za razvrščanje fantovskih glasov: kakovost zvoka, preho-
di med registri, lagoden pevski obseg, temeljna govorna frekvenca (F0)
(Gackle, 1991: str. 21).
petje v obdobju mutacije
