Page 16 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 16
Notni zapis 2: Glasovni obseg – adolescentna faza.
Prirejeno po Cooksey, 1992: str. 84.
1.3.3 Poadolescentna faza
Časovno obdobje: od 13. do 14. (15.) leta.
Temeljna govorna frekvenca: a–cis1 (225–275 Hz).
Značilnosti: Faza predstavlja vrhunec mutacije. Znaki, ki nakazujejo to
fazo, so hripav glas, nelagodno petje, šibek glas brez volumna (pred-
vsem v srednji in zgornji legi), zračen ton pri prehodu v višji register,
poln glas v nizkem registru z očitnim prehodom v zračen, šibek glas pri
prehodu med registroma.
Obseg, v katerem dekleta lahko lagodno pojejo, se premika navzgor
16 ali navzdol, lahko se tudi zmanjša. Gacklova meni, da je ta del mutacije
pri razvoju dekliškega glasu najbolj kritičen zaradi sprememb, ki se do-
gajajo med razvojem in so nepredvidljive ter redke. Prehodi med regi-
stri se pojavijo med g1 in h1, ter d2 in fis2. Petje je lahko bolj zadovolji-
vo v nižjem obsegu, prsnem registru, vendar je priporočljivo le za kratek
čas, saj je v nasprotnem primeru lahko za mlade, nerazvite glasove dalj-
še petje v nizkem registru škodljivo. Glasovni obseg je lahko zelo ome-
jen – petje je možno v samo 5–6 tonskem obsegu (Gackle, 1997: str.
582–88). Za drugo fazo glasovnega razvoja so značilni pogosta nestabil-
nost glasu, slabša kontrola nad glasom ter izraziti simptomi glasovnih
sprememb. Tako kot fantje tudi nekatera dekleta spremembe doživlja-
jo na bolj izrazit način, medtem ko se zdi, da pri drugih spremembe ni-
so tako izrazite in gredo skozi fazo relativno brez težav (Williams et al.,
1996: str. 33–40).
Notni zapis 3: Glasovni obseg – poadolescentna faza.
Prirejeno po Cooksey, 1992: str. 84.
petje v obdobju mutacije
Prirejeno po Cooksey, 1992: str. 84.
1.3.3 Poadolescentna faza
Časovno obdobje: od 13. do 14. (15.) leta.
Temeljna govorna frekvenca: a–cis1 (225–275 Hz).
Značilnosti: Faza predstavlja vrhunec mutacije. Znaki, ki nakazujejo to
fazo, so hripav glas, nelagodno petje, šibek glas brez volumna (pred-
vsem v srednji in zgornji legi), zračen ton pri prehodu v višji register,
poln glas v nizkem registru z očitnim prehodom v zračen, šibek glas pri
prehodu med registroma.
Obseg, v katerem dekleta lahko lagodno pojejo, se premika navzgor
16 ali navzdol, lahko se tudi zmanjša. Gacklova meni, da je ta del mutacije
pri razvoju dekliškega glasu najbolj kritičen zaradi sprememb, ki se do-
gajajo med razvojem in so nepredvidljive ter redke. Prehodi med regi-
stri se pojavijo med g1 in h1, ter d2 in fis2. Petje je lahko bolj zadovolji-
vo v nižjem obsegu, prsnem registru, vendar je priporočljivo le za kratek
čas, saj je v nasprotnem primeru lahko za mlade, nerazvite glasove dalj-
še petje v nizkem registru škodljivo. Glasovni obseg je lahko zelo ome-
jen – petje je možno v samo 5–6 tonskem obsegu (Gackle, 1997: str.
582–88). Za drugo fazo glasovnega razvoja so značilni pogosta nestabil-
nost glasu, slabša kontrola nad glasom ter izraziti simptomi glasovnih
sprememb. Tako kot fantje tudi nekatera dekleta spremembe doživlja-
jo na bolj izrazit način, medtem ko se zdi, da pri drugih spremembe ni-
so tako izrazite in gredo skozi fazo relativno brez težav (Williams et al.,
1996: str. 33–40).
Notni zapis 3: Glasovni obseg – poadolescentna faza.
Prirejeno po Cooksey, 1992: str. 84.
petje v obdobju mutacije
