Page 15 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 15
1.3.1 Predadolescentna faza
Časovno obdobje: od 8 do 10 (11) let ter traja do 11. oz. 12. leta.
Temeljna govorna frekvenca (F0): c1, d1 (260–290 Hz).
Značilnosti: V prvi fazi razvoja je glas še nespremenjen, vendar po barvi
nekoliko svetlejši kot pri fantih. Barva glasu je odvisna od odzvočne ce-
vi oz. resonatorjev. Običajno široke in velike votline dajo temno barvo
glasu, ozke votline pa svetlejši glas (Hočevar Boltežar, 2008, str. 43). Glas
je zmožen lagodno prehajati med nizkim in visokim registrom, v fazah,
ki sledijo, postaja prehod bolj izrazit, slišen. Glas je zelo fleksibilen, pro-
žen (Gackle, 1997: str. 582–588).
Notni zapis 1: Glasovni obseg – predadolescentna faza. 15
Prirejeno po Cooksey, 1992: str. 83.
1.3.2 Adolescentna faza
Časovno obdobje: od 11. do 12. (13.) leta.
Temeljna govorna frekvenca (F0): h, cis1 (245–275 Hz).
Značilnosti: Faza predstavlja začetek glasovnih sprememb, mutacije,
zaznamovana je predvsem z veliko količino zraka v tonu (spihan, zra-
čen ton), petje je oteženo in na trenutke nelagodno. Zračen ton je pos-
ledica pojava mutacijske reže, nepopolnega stika med glasilkama, ko
se v razvoju grla pojavijo spremembe. Zlasti v srednji in višji legi se po-
javi več težav pri doseganju polnejšega tona. Pri prehodu iz nizkega v
višji register se pojavi zračen in piskajoči ton, glas je po kakovosti zelo
otroški, tanek, svetel. Polnejši ton lahko nekatera dekleta dosežejo v
prsnem registru, pri drugih pa se v tem območju pojavijo težave. Pre-
hod med registri se pojavi v območju od g1 do h1, pri prehodu se glas
zaradi prevelike napetosti glasilk lahko zlomi. V primeru odsotnosti ra-
be nizkega registra je izguba nizkega obsega (c1) očitna (Gackle, 1997:
str. 582–588).
glas v obodbju adolescence
Časovno obdobje: od 8 do 10 (11) let ter traja do 11. oz. 12. leta.
Temeljna govorna frekvenca (F0): c1, d1 (260–290 Hz).
Značilnosti: V prvi fazi razvoja je glas še nespremenjen, vendar po barvi
nekoliko svetlejši kot pri fantih. Barva glasu je odvisna od odzvočne ce-
vi oz. resonatorjev. Običajno široke in velike votline dajo temno barvo
glasu, ozke votline pa svetlejši glas (Hočevar Boltežar, 2008, str. 43). Glas
je zmožen lagodno prehajati med nizkim in visokim registrom, v fazah,
ki sledijo, postaja prehod bolj izrazit, slišen. Glas je zelo fleksibilen, pro-
žen (Gackle, 1997: str. 582–588).
Notni zapis 1: Glasovni obseg – predadolescentna faza. 15
Prirejeno po Cooksey, 1992: str. 83.
1.3.2 Adolescentna faza
Časovno obdobje: od 11. do 12. (13.) leta.
Temeljna govorna frekvenca (F0): h, cis1 (245–275 Hz).
Značilnosti: Faza predstavlja začetek glasovnih sprememb, mutacije,
zaznamovana je predvsem z veliko količino zraka v tonu (spihan, zra-
čen ton), petje je oteženo in na trenutke nelagodno. Zračen ton je pos-
ledica pojava mutacijske reže, nepopolnega stika med glasilkama, ko
se v razvoju grla pojavijo spremembe. Zlasti v srednji in višji legi se po-
javi več težav pri doseganju polnejšega tona. Pri prehodu iz nizkega v
višji register se pojavi zračen in piskajoči ton, glas je po kakovosti zelo
otroški, tanek, svetel. Polnejši ton lahko nekatera dekleta dosežejo v
prsnem registru, pri drugih pa se v tem območju pojavijo težave. Pre-
hod med registri se pojavi v območju od g1 do h1, pri prehodu se glas
zaradi prevelike napetosti glasilk lahko zlomi. V primeru odsotnosti ra-
be nizkega registra je izguba nizkega obsega (c1) očitna (Gackle, 1997:
str. 582–588).
glas v obodbju adolescence
