Page 114 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 114
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
(2011). Ti poudarjajo, da lahko podjetja z večjo produktivnostjo dela po-
večujejo uspešnost poslovanja oz. da lahko uspešna podjetja vlagajo v po-
večanje produktivnosti dela. O pozitivnem vplivu deleža izvoza v celotni
prodaji na poslovno uspešnost podjetja, merjeno tako z računovodsko-fi-
nančnega kot s tržnega vidika, pišeta tudi Lee in Habte-Giorgis (2004).
Wagner (2010) pa izpostavlja pozitivno povezanost med trajnostnim razvo-
jem podjetja, opredeljenim z indeksom, ki ocenjuje vse aktivnosti podjetja,
povezane z njegovo družbeno odgovornostjo in ravnanjem z okoljem v do-
ločenem časovnem obdobju, ter ekonomsko uspešnostjo poslovanja, merje-
no s Tobinovim q-koeficientom.10
Strukturni model (Slika 2, Preglednica 69) prikazuje, da ima na samo
PROD_D največji negativen vpliv NAR, kar nakazuje, da pomanjkanje
naročil negativno vpliva na produkivnost dela. Manjši negativen vpliv ima
114 tudi davek na dobiček, v primeru, ko podjetja ne uveljavljajo davčnih olajšav
(DAV_DOB_1). Največji pozitiven vpliv na PROD_D pa ima PL_S, kar
pomeni, da boljša kot je plačilna sposobnost podjetja, boljša je produktiv-
nost dela. Manjši pozitiven vpliv ima tudi človeški kapital (CL_KAP_F),
kar pomeni, da zagotavljanje rednih strokovnih usposabljanj zaposlenih,
spodbujanje uporabe novega znanja v praksi, spodbujanje pridobivanja ve-
ščin za vodenje in upravljanje, zagotavljanje kulture v podjetju, ki spodbuja
širjenje in izmenjavo znanj in izkušenj, ter obravnavanje vlaganja v človeš-
ki kapital kot investicijo in ne kot strošek izboljšuje produktivnost dela. Te
spremenljivke pojasnijo 13 % variabilnosti produktivnosti dela. Ostali de-
lež pojasnjene variance zavzemajo drugi specifični dejavniki.
Na DI_CP_povečal ima pozitiven vpliv GLOB_F, kar pomeni, da
podjetja z internacionalno vstopno strategijo, razvitimi sposobnostmi glo-
balnega delovanja, delovanjem na tujem trgu in odprtostjo za vhodne in iz-
hodne neposredne tuje investicije, s hitrim odzivanjem/ prilagajanjem na
izzive globalizacije oz. z izvajanjem ustreznih sprememb ter s specializaci-
jo, ki jo je spodbudila globalizacija, povečujejo delež izvoza v celotni proda-
ji. V tem primeru proces globalizacije pojasni 14 % variabilnosti povečanja
deleža izvoza v celotni prodaji. Ostali delež pojasnjene variance zavzemajo
drugi specifični dejavniki.
Na TR_F ima največji pozitiven vpliv MAN_F, sledi INO_F, naj-
manjši pozitiven vpliv pa ima POD_MR_F. Slednje nakazuje, da odgovor-
nost managementa (v smislu jasnega določanja ciljev in strategije za njihovo
doseganje; jasnega določanja odgovornosti zaposlenih; usmerjanja dejavno-
sti zaposlenih in nadziranja njihove učinkovitosti in uspešnosti; uvajanja
sprememb v podjetje glede na zahteve okolja, v katerem posluje, ter zago-
10 Tobinov q-koeficient primerja med seboj tržno in knjigovodsko vrednost podjetja.
(2011). Ti poudarjajo, da lahko podjetja z večjo produktivnostjo dela po-
večujejo uspešnost poslovanja oz. da lahko uspešna podjetja vlagajo v po-
večanje produktivnosti dela. O pozitivnem vplivu deleža izvoza v celotni
prodaji na poslovno uspešnost podjetja, merjeno tako z računovodsko-fi-
nančnega kot s tržnega vidika, pišeta tudi Lee in Habte-Giorgis (2004).
Wagner (2010) pa izpostavlja pozitivno povezanost med trajnostnim razvo-
jem podjetja, opredeljenim z indeksom, ki ocenjuje vse aktivnosti podjetja,
povezane z njegovo družbeno odgovornostjo in ravnanjem z okoljem v do-
ločenem časovnem obdobju, ter ekonomsko uspešnostjo poslovanja, merje-
no s Tobinovim q-koeficientom.10
Strukturni model (Slika 2, Preglednica 69) prikazuje, da ima na samo
PROD_D največji negativen vpliv NAR, kar nakazuje, da pomanjkanje
naročil negativno vpliva na produkivnost dela. Manjši negativen vpliv ima
114 tudi davek na dobiček, v primeru, ko podjetja ne uveljavljajo davčnih olajšav
(DAV_DOB_1). Največji pozitiven vpliv na PROD_D pa ima PL_S, kar
pomeni, da boljša kot je plačilna sposobnost podjetja, boljša je produktiv-
nost dela. Manjši pozitiven vpliv ima tudi človeški kapital (CL_KAP_F),
kar pomeni, da zagotavljanje rednih strokovnih usposabljanj zaposlenih,
spodbujanje uporabe novega znanja v praksi, spodbujanje pridobivanja ve-
ščin za vodenje in upravljanje, zagotavljanje kulture v podjetju, ki spodbuja
širjenje in izmenjavo znanj in izkušenj, ter obravnavanje vlaganja v človeš-
ki kapital kot investicijo in ne kot strošek izboljšuje produktivnost dela. Te
spremenljivke pojasnijo 13 % variabilnosti produktivnosti dela. Ostali de-
lež pojasnjene variance zavzemajo drugi specifični dejavniki.
Na DI_CP_povečal ima pozitiven vpliv GLOB_F, kar pomeni, da
podjetja z internacionalno vstopno strategijo, razvitimi sposobnostmi glo-
balnega delovanja, delovanjem na tujem trgu in odprtostjo za vhodne in iz-
hodne neposredne tuje investicije, s hitrim odzivanjem/ prilagajanjem na
izzive globalizacije oz. z izvajanjem ustreznih sprememb ter s specializaci-
jo, ki jo je spodbudila globalizacija, povečujejo delež izvoza v celotni proda-
ji. V tem primeru proces globalizacije pojasni 14 % variabilnosti povečanja
deleža izvoza v celotni prodaji. Ostali delež pojasnjene variance zavzemajo
drugi specifični dejavniki.
Na TR_F ima največji pozitiven vpliv MAN_F, sledi INO_F, naj-
manjši pozitiven vpliv pa ima POD_MR_F. Slednje nakazuje, da odgovor-
nost managementa (v smislu jasnega določanja ciljev in strategije za njihovo
doseganje; jasnega določanja odgovornosti zaposlenih; usmerjanja dejavno-
sti zaposlenih in nadziranja njihove učinkovitosti in uspešnosti; uvajanja
sprememb v podjetje glede na zahteve okolja, v katerem posluje, ter zago-
10 Tobinov q-koeficient primerja med seboj tržno in knjigovodsko vrednost podjetja.
