Page 128 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 128
Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju
ugotovili, da se večji del podjetij sooča s kartelnimi dogovarjanji oz. z nelo-
jalno konkurenco, da jim je domači trg premajhen (kar se sklada z rezulta-
ti, nanašajočimi se na povečan tržni delež na tujem trgu, in povečanim de-
ležem izvoza v celotni prodaji), sektor, v katerem poslujejo, označujejo za
visoko kapitalsko intenzivnega in več kot polovica jih ne stremi k odgovor-
nemu okoljskemu delovanju oz. ne uvaja okoljskega standarda ISO 14001
ali sheme EMAS. Večji del podjetij ima več kot 10 konkurentov na doma-
čem trgu glavnega proizvoda in izpostavljajo, da se je njihovo število v ob-
dobju 2008–2012 glede na obdobje 2003–2007 povečalo, posledično pa se
je cena glavnega proizvoda (na domačem trgu) pri več kot polovici podjetij
znižala (zmerno ali znatno). Ugotovili smo tudi, da večjemu delu podjetij
ne primanjkuje ustrezne delovne sile ter da izključujejo vpliv panožnih sin-
dikatov na njihovo delovanje. V sklopu vodstvene ocene v smislu potenci-
128 alnih vplivnih dejavnikov na konkurenčnost podjetja pa smo ugotovili, da
je odgovornost managementa (v smislu jasnega določanja ciljev in strategije
za njihovo doseganje; jasnega določanja odgovornosti zaposlenih; usmerja-
nja dejavnosti zaposlenih in nadziranja njihove učinkovitosti in uspešnos-
ti; uvajanja sprememb v podjetje glede na zahteve okolja, v katerem poslu-
je; zagotavljanja pravilnih, točnih in razumljivih informacij oz. sporočil;
spodbujanja timskega sodelovanja; upoštevanja mnenj in predlogov zapo-
slenih ter vključevanja zaposlenih v proces odločanja) v povprečju ocenje-
na kot najpomembnejši dejavnik. Sledijo ji razvitost organizacijskega in in-
formacijskega sistema, proces trženja, človeški kapital, podjetniške mreže,
stroškovna učinkovitost podjetja, proces inoviranja, trajnostni razvoj pod-
jetja, proces globalizacije, politika EU za MSP in tvegani kapital.
Na osnovi preverjanja hipotez – ugotovitve, prikazane v Preglednici
75 – smo ugotovili, da imajo v sklopu Hipoteze 1 statistično značilen vpliv
na produktivnost dela predvsem človeški kapital podjetja, plačilna sposob-
nost, davek na dobiček, naročila in konkurenca na domačem trgu glavnega
proizvoda (v obdobju 2008–2012 glede na obdobje 2003–2007). V sklopu
Hipoteze 2 se je izkazalo, da ima na delež izvoza v celotni prodaji statistič-
no značilen vpliv samo proces globalizacije v podjetju. V sklopu Hipoteze
3 pa smo ugotovili, da imajo na trajnostni razvoj podjetja statistično znači-
len vpliv vse v hipotezo vključene spremenljivke, in sicer proces inoviranja v
podjetju, odgovornost managementa podjetja, podjetniške mreže in okolj-
ski standardi (ISO 14001/EMAS).
Na osnovi modeliranja z linearnimi strukturnimi enačbami smo raz-
vili strukturni model, ki analizira odnose med več spremenljivkami v siste-
mu regresijskih enačb. Ugotovili smo, da ima na prihodke od prodaje (kot
odvisno spremenljivko v modelu) največji pozitiven vpliv produktivnost
ugotovili, da se večji del podjetij sooča s kartelnimi dogovarjanji oz. z nelo-
jalno konkurenco, da jim je domači trg premajhen (kar se sklada z rezulta-
ti, nanašajočimi se na povečan tržni delež na tujem trgu, in povečanim de-
ležem izvoza v celotni prodaji), sektor, v katerem poslujejo, označujejo za
visoko kapitalsko intenzivnega in več kot polovica jih ne stremi k odgovor-
nemu okoljskemu delovanju oz. ne uvaja okoljskega standarda ISO 14001
ali sheme EMAS. Večji del podjetij ima več kot 10 konkurentov na doma-
čem trgu glavnega proizvoda in izpostavljajo, da se je njihovo število v ob-
dobju 2008–2012 glede na obdobje 2003–2007 povečalo, posledično pa se
je cena glavnega proizvoda (na domačem trgu) pri več kot polovici podjetij
znižala (zmerno ali znatno). Ugotovili smo tudi, da večjemu delu podjetij
ne primanjkuje ustrezne delovne sile ter da izključujejo vpliv panožnih sin-
dikatov na njihovo delovanje. V sklopu vodstvene ocene v smislu potenci-
128 alnih vplivnih dejavnikov na konkurenčnost podjetja pa smo ugotovili, da
je odgovornost managementa (v smislu jasnega določanja ciljev in strategije
za njihovo doseganje; jasnega določanja odgovornosti zaposlenih; usmerja-
nja dejavnosti zaposlenih in nadziranja njihove učinkovitosti in uspešnos-
ti; uvajanja sprememb v podjetje glede na zahteve okolja, v katerem poslu-
je; zagotavljanja pravilnih, točnih in razumljivih informacij oz. sporočil;
spodbujanja timskega sodelovanja; upoštevanja mnenj in predlogov zapo-
slenih ter vključevanja zaposlenih v proces odločanja) v povprečju ocenje-
na kot najpomembnejši dejavnik. Sledijo ji razvitost organizacijskega in in-
formacijskega sistema, proces trženja, človeški kapital, podjetniške mreže,
stroškovna učinkovitost podjetja, proces inoviranja, trajnostni razvoj pod-
jetja, proces globalizacije, politika EU za MSP in tvegani kapital.
Na osnovi preverjanja hipotez – ugotovitve, prikazane v Preglednici
75 – smo ugotovili, da imajo v sklopu Hipoteze 1 statistično značilen vpliv
na produktivnost dela predvsem človeški kapital podjetja, plačilna sposob-
nost, davek na dobiček, naročila in konkurenca na domačem trgu glavnega
proizvoda (v obdobju 2008–2012 glede na obdobje 2003–2007). V sklopu
Hipoteze 2 se je izkazalo, da ima na delež izvoza v celotni prodaji statistič-
no značilen vpliv samo proces globalizacije v podjetju. V sklopu Hipoteze
3 pa smo ugotovili, da imajo na trajnostni razvoj podjetja statistično znači-
len vpliv vse v hipotezo vključene spremenljivke, in sicer proces inoviranja v
podjetju, odgovornost managementa podjetja, podjetniške mreže in okolj-
ski standardi (ISO 14001/EMAS).
Na osnovi modeliranja z linearnimi strukturnimi enačbami smo raz-
vili strukturni model, ki analizira odnose med več spremenljivkami v siste-
mu regresijskih enačb. Ugotovili smo, da ima na prihodke od prodaje (kot
odvisno spremenljivko v modelu) največji pozitiven vpliv produktivnost
