Page 133 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
Zaključek 133
javnih razpisov vseh izvajalcev, ki nimajo poravnanih svojih obveznosti do
podizvajalcev.1
Tudi obdavčitev podjetij, z osredotočenostjo na davek na dobiček, ni
naklonjena njihovi rasti in razvoju. Glede na to, da davek na dobiček osta-
ja 17 % in se do leta 2015 ne bo postopoma nižal do 15 %, kot je predvide-
vala davčna reforma, sprejeta leta 2006, bi bilo smiselno, da država razbre-
menjuje finančno poslovanje podjetij z dodatnimi davčnimi olajšavami, ki
bi tako spodbudile nove tehnološke rešitve, inovativne procese in produk-
te, nove investicije oz. naložbe, kar dejansko predstavlja gonilo napredka za
gospodarstvo in družbo kot celoto.
Odraz nekakovostnega institucionalnega okolja je otežen dostop do vi-
rov financiranja – ugodnih (bančnih) kreditov. Glede na to, da so banke
eden izmed pomembnejših virov financiranja slovenskega gospodarstva, je
sanacija bančnega sistema ključna, poleg tega pa je pomembna tudi podpo-
ra podjetjem preko dolžniških in lastniških virov financiranja.
Posledica krize je tudi pomanjkanje naročil v podjetjih. Za izboljšanje
stanja na tem področju so nujno potrebne strukturne reforme, predvsem za
stabilen gospodarski razvoj, za spodbujanje podjetništva in konkurenčnos-
ti ter za prožen in socialno varen trg dela.
Pomemben dejavnik izboljšanja poslovnega kot tudi institucionalega
okolja je vzpostavitev prijaznejšega administrativnega okolja, ki bo omo-
gočalo hitrejšo rast in razvoj podjetij. Na nujnost slednjega nakazujejo tudi
rezultati raziskave. Zato je pomembno, da si država še naprej prizadeva za
doseganje zastavljenih ciljev na tem področju, kot je sistemsko izvajanje
Programa Vlade RS za 25-% zmanjšanje administrativnih ovir; izpeljava
Akcijskega načrta za izvajanje Akta za mala podjetja; vzpostavitev Enotne
kontaktne točke, preko katere bodo podjetja dobila vse ustrezne informa-
cije ter elektronsko izpolnila potrebne formalnosti in postopke; dosledno
izvajanje sprejete Resolucije o normativni dejavnosti ter izvajanje presoje
vplivov zakonodaje na gospodarstvo (MSP test); ter učinkovito, transpa-
rentno in gospodarno (zeleno) javno naročanje (Vlada RS 2013).
Poleg tega rezultati raziskave kot dejavnik, ki slabi kakovost poslovne-
ga okolja, izpostavljajo še kartelna dogovarjanja oz. nelojalno konkuren-
co. Država lahko s pravno-sistemskimi ureditvami, kot je Zakon o varstvu
konkurence (ZVK), preprečuje nelojalno konkurenco, vendar je pri tem
ključna vloga podjetij samih – ali se bodo odločila za delovanje v skladu z
dobrimi poslovnimi običaji in poslovno moralo ali ne.
1 Več v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZpreZP), Zakonu o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakonu o javnem naročanju na vodnem,
energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS).
javnih razpisov vseh izvajalcev, ki nimajo poravnanih svojih obveznosti do
podizvajalcev.1
Tudi obdavčitev podjetij, z osredotočenostjo na davek na dobiček, ni
naklonjena njihovi rasti in razvoju. Glede na to, da davek na dobiček osta-
ja 17 % in se do leta 2015 ne bo postopoma nižal do 15 %, kot je predvide-
vala davčna reforma, sprejeta leta 2006, bi bilo smiselno, da država razbre-
menjuje finančno poslovanje podjetij z dodatnimi davčnimi olajšavami, ki
bi tako spodbudile nove tehnološke rešitve, inovativne procese in produk-
te, nove investicije oz. naložbe, kar dejansko predstavlja gonilo napredka za
gospodarstvo in družbo kot celoto.
Odraz nekakovostnega institucionalnega okolja je otežen dostop do vi-
rov financiranja – ugodnih (bančnih) kreditov. Glede na to, da so banke
eden izmed pomembnejših virov financiranja slovenskega gospodarstva, je
sanacija bančnega sistema ključna, poleg tega pa je pomembna tudi podpo-
ra podjetjem preko dolžniških in lastniških virov financiranja.
Posledica krize je tudi pomanjkanje naročil v podjetjih. Za izboljšanje
stanja na tem področju so nujno potrebne strukturne reforme, predvsem za
stabilen gospodarski razvoj, za spodbujanje podjetništva in konkurenčnos-
ti ter za prožen in socialno varen trg dela.
Pomemben dejavnik izboljšanja poslovnega kot tudi institucionalega
okolja je vzpostavitev prijaznejšega administrativnega okolja, ki bo omo-
gočalo hitrejšo rast in razvoj podjetij. Na nujnost slednjega nakazujejo tudi
rezultati raziskave. Zato je pomembno, da si država še naprej prizadeva za
doseganje zastavljenih ciljev na tem področju, kot je sistemsko izvajanje
Programa Vlade RS za 25-% zmanjšanje administrativnih ovir; izpeljava
Akcijskega načrta za izvajanje Akta za mala podjetja; vzpostavitev Enotne
kontaktne točke, preko katere bodo podjetja dobila vse ustrezne informa-
cije ter elektronsko izpolnila potrebne formalnosti in postopke; dosledno
izvajanje sprejete Resolucije o normativni dejavnosti ter izvajanje presoje
vplivov zakonodaje na gospodarstvo (MSP test); ter učinkovito, transpa-
rentno in gospodarno (zeleno) javno naročanje (Vlada RS 2013).
Poleg tega rezultati raziskave kot dejavnik, ki slabi kakovost poslovne-
ga okolja, izpostavljajo še kartelna dogovarjanja oz. nelojalno konkuren-
co. Država lahko s pravno-sistemskimi ureditvami, kot je Zakon o varstvu
konkurence (ZVK), preprečuje nelojalno konkurenco, vendar je pri tem
ključna vloga podjetij samih – ali se bodo odločila za delovanje v skladu z
dobrimi poslovnimi običaji in poslovno moralo ali ne.
1 Več v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZpreZP), Zakonu o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakonu o javnem naročanju na vodnem,
energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS).
