Page 9 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 9
ormacija in današnji čas 7
Nagovor ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice,
Martine Rozman Salobir
Pred 500 leti je Martin Luther objavil svojih 95 tez proti proda
ji papeževih odpustkov in jih skupaj s pismom poslal cerkvenim
oblastem. Nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, ali jih je res tudi
lastnoročno nabil na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu, a ko
so jih njegovi prijatelji prevedli iz latinščine v nemščino in raz
množili na tedaj že dobro uveljavljenem tiskarskem stroju, so se
kot ogenj razširile po deželi in preko njenih meja.
Ta mejnik danes velja za začetek reformacije, gibanja, katerega dediščina
daleč presega le prenovo vere in Cerkve. Spremembe, ki jih je sprožil Martin
Luther, so revolucionarno preoblikovale družbeno in kulturno življenje ce
lotne Evrope in širše.
Kako Luthrovo kladivo odmeva v današnjem času? V jeziku in umetno
sti, filozofiji, pravu, ekonomiji in politiki, v posamezniku in družbi?
Božja beseda kot izhodišče Luthrove misli in gibalo njegovih dejanj je
ključna sintagma razstave. Je temeljna premisa reformacije in obenem najvid
nejša povezava s slovensko kulturno zgodovino, saj je pripeljala do slovenske
ga knjižnega jezika in dala prve slovenske knjige.
Božja beseda, kot je zapisana v Svetem pismu, je temelj vere in nič ne
sme omajati, ovirati ali umazati njene avtoritete. A Bog mora spregovoriti v
jeziku, ki je ljudem blizu, v jeziku, v katerem so se rodili, v jeziku, ki ga razu
mejo in govorijo matere v hišah, otroci na ulicah in preprosti možje na tržni
ci. Želja in sposobnost prisluhniti govoru običajnih ljudi ter govoriti in pisa
ti v njihovem jeziku je bila skupaj z možnostmi, ki jih je prinesla iznajdba tis
ka, ključ do uspeha reformatorjev. S prevodom Biblije v splošno razumljivo
nemščino in na osnovi Luthrovega zgleda tudi v druge jezike je Božja beseda
Nagovor ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice,
Martine Rozman Salobir
Pred 500 leti je Martin Luther objavil svojih 95 tez proti proda
ji papeževih odpustkov in jih skupaj s pismom poslal cerkvenim
oblastem. Nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, ali jih je res tudi
lastnoročno nabil na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu, a ko
so jih njegovi prijatelji prevedli iz latinščine v nemščino in raz
množili na tedaj že dobro uveljavljenem tiskarskem stroju, so se
kot ogenj razširile po deželi in preko njenih meja.
Ta mejnik danes velja za začetek reformacije, gibanja, katerega dediščina
daleč presega le prenovo vere in Cerkve. Spremembe, ki jih je sprožil Martin
Luther, so revolucionarno preoblikovale družbeno in kulturno življenje ce
lotne Evrope in širše.
Kako Luthrovo kladivo odmeva v današnjem času? V jeziku in umetno
sti, filozofiji, pravu, ekonomiji in politiki, v posamezniku in družbi?
Božja beseda kot izhodišče Luthrove misli in gibalo njegovih dejanj je
ključna sintagma razstave. Je temeljna premisa reformacije in obenem najvid
nejša povezava s slovensko kulturno zgodovino, saj je pripeljala do slovenske
ga knjižnega jezika in dala prve slovenske knjige.
Božja beseda, kot je zapisana v Svetem pismu, je temelj vere in nič ne
sme omajati, ovirati ali umazati njene avtoritete. A Bog mora spregovoriti v
jeziku, ki je ljudem blizu, v jeziku, v katerem so se rodili, v jeziku, ki ga razu
mejo in govorijo matere v hišah, otroci na ulicah in preprosti možje na tržni
ci. Želja in sposobnost prisluhniti govoru običajnih ljudi ter govoriti in pisa
ti v njihovem jeziku je bila skupaj z možnostmi, ki jih je prinesla iznajdba tis
ka, ključ do uspeha reformatorjev. S prevodom Biblije v splošno razumljivo
nemščino in na osnovi Luthrovega zgleda tudi v druge jezike je Božja beseda
