Page 14 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 14
(torej splošno) apostolsko Cerkev. Kar velja za ekumenski, velja tudi za geo
grafski in kulturni horizont.
beseda božja ostane na veke ■ ob 500-letnici reformacije
Novi svet je zato stična točka za duhovne poudarke in impulze, ki jih
mora posredovati jubilejno reformacijsko leto. Prav tako pa je to stična točka
za etnične impulze. Kajti ta Novi svet je ogrožen – v pravem pomenu besede
ga ogroža v nebo vpijoča nepravičnost, ogrožajo ga vojne, ogrožajo ga nasilje
in gospodarski posegi, ki vedno bolj uničujejo naravo.
V ta svet, takšen, kot je, je usmerjena pozornost jubilejnega leta reforma
cije. To, kar danes, ko se ozremo nazaj, imenujemo reformacija in včasih po
enostavljeno povezujemo le z dogodki izpred 500 let v Wittenbergu, je do
seglo globalni učinek.
V tem letu se ukvarjamo z učinki reformacije, ki so raznoliki in jih je še
danes čutiti po vsem svetu. Jubilej ne informira le o raznolikosti reformacij
skih Cerkva po vsem svetu in o s tem povezanih izzivih, temveč v središče
postavlja tudi skupne naloge. Ena teh nalog je, da smo pozorni na globalno
dimenzijo hitro spreminjajočega se sveta. Ta namreč uničuje življenjske pro
store na tem svetu, ljudem jemlje njihov svet. Nujno se moramo skupaj zav
zeti za pravičnost, ki naj vodi svet na področju mnogih vprašanj. Reformacij
ske Cerkve se skupaj z drugimi Cerkvami na tem svetu zavzemajo za to.
Vse to naš pogled usmerja na današnjo »potrebo po reformaciji«, refor
maciji naših dejanj, našega obnašanja v svetu. Poslušanje evangelija Stare
in Nove zaveze – kot predpogoj za »reformacijo« – nas vodi k temu, da
preverimo svoje lastno delovanje. Tudi v tem pogledu reformacija ni zaklju
čen dogodek, temveč naloga, ki ostaja.
Prepričan sem, da ima Cerkev pomembno nalogo, seveda sta ti nalo
gi najprej oznanjevanje in pastorala. Vendar pa tega ne moremo ločiti od res
ničnosti sveta, v katerem živimo. Teologija ni zgolj znanost, ki se poučuje na
univerzah – kamor zagotovo sodi –, temveč se mora vedno znova dokazovati
in uresničevati v svetovnem vsakdanu.
Pri tem velja, da se ne smemo potuhniti, temveč, da moramo delovati,
sodelovati, spraševati ter se oglasiti in izpostaviti tudi v spornih razpravah.
Luther nas je naučil, da živimo po svobodni vesti in da sodelujemo tudi pri
aktualnih vprašanjih. To v demokratičnih družbah velja za vse veroizpovedi
in religije, tudi za tiste, ki niso versko opredeljeni. Le če bomo delovali tako,
če si bomo drznili odprto in spoštljivo prepirati, zato, da bomo prišli na pra
vo pot, bomo zmožni preživeti v prihodnosti in se ne bomo utrudili ob vsa
kodnevnih nepomembnostih.
Slovenski reformator Primož Trubar je zgleden primer za to, kako lahko
presežemo konfesionalne, kulturne in etnične razlike ter med sabo stkemo
trdnejše vezi. V svoji teologiji je bil zavezan predstavi, zakoreninjeni v judov
sko-krščanski antropologiji, in sicer o človeku, ustvarjenem po Božji podo
bi, s čimer mu je bilo podeljeno nedotakljivo dostojanstvo. Človek, kot Bož
ja stvaritev, je v središču Trubarjevega razmišljanja. Vsa njegova prizadevanja
grafski in kulturni horizont.
beseda božja ostane na veke ■ ob 500-letnici reformacije
Novi svet je zato stična točka za duhovne poudarke in impulze, ki jih
mora posredovati jubilejno reformacijsko leto. Prav tako pa je to stična točka
za etnične impulze. Kajti ta Novi svet je ogrožen – v pravem pomenu besede
ga ogroža v nebo vpijoča nepravičnost, ogrožajo ga vojne, ogrožajo ga nasilje
in gospodarski posegi, ki vedno bolj uničujejo naravo.
V ta svet, takšen, kot je, je usmerjena pozornost jubilejnega leta reforma
cije. To, kar danes, ko se ozremo nazaj, imenujemo reformacija in včasih po
enostavljeno povezujemo le z dogodki izpred 500 let v Wittenbergu, je do
seglo globalni učinek.
V tem letu se ukvarjamo z učinki reformacije, ki so raznoliki in jih je še
danes čutiti po vsem svetu. Jubilej ne informira le o raznolikosti reformacij
skih Cerkva po vsem svetu in o s tem povezanih izzivih, temveč v središče
postavlja tudi skupne naloge. Ena teh nalog je, da smo pozorni na globalno
dimenzijo hitro spreminjajočega se sveta. Ta namreč uničuje življenjske pro
store na tem svetu, ljudem jemlje njihov svet. Nujno se moramo skupaj zav
zeti za pravičnost, ki naj vodi svet na področju mnogih vprašanj. Reformacij
ske Cerkve se skupaj z drugimi Cerkvami na tem svetu zavzemajo za to.
Vse to naš pogled usmerja na današnjo »potrebo po reformaciji«, refor
maciji naših dejanj, našega obnašanja v svetu. Poslušanje evangelija Stare
in Nove zaveze – kot predpogoj za »reformacijo« – nas vodi k temu, da
preverimo svoje lastno delovanje. Tudi v tem pogledu reformacija ni zaklju
čen dogodek, temveč naloga, ki ostaja.
Prepričan sem, da ima Cerkev pomembno nalogo, seveda sta ti nalo
gi najprej oznanjevanje in pastorala. Vendar pa tega ne moremo ločiti od res
ničnosti sveta, v katerem živimo. Teologija ni zgolj znanost, ki se poučuje na
univerzah – kamor zagotovo sodi –, temveč se mora vedno znova dokazovati
in uresničevati v svetovnem vsakdanu.
Pri tem velja, da se ne smemo potuhniti, temveč, da moramo delovati,
sodelovati, spraševati ter se oglasiti in izpostaviti tudi v spornih razpravah.
Luther nas je naučil, da živimo po svobodni vesti in da sodelujemo tudi pri
aktualnih vprašanjih. To v demokratičnih družbah velja za vse veroizpovedi
in religije, tudi za tiste, ki niso versko opredeljeni. Le če bomo delovali tako,
če si bomo drznili odprto in spoštljivo prepirati, zato, da bomo prišli na pra
vo pot, bomo zmožni preživeti v prihodnosti in se ne bomo utrudili ob vsa
kodnevnih nepomembnostih.
Slovenski reformator Primož Trubar je zgleden primer za to, kako lahko
presežemo konfesionalne, kulturne in etnične razlike ter med sabo stkemo
trdnejše vezi. V svoji teologiji je bil zavezan predstavi, zakoreninjeni v judov
sko-krščanski antropologiji, in sicer o človeku, ustvarjenem po Božji podo
bi, s čimer mu je bilo podeljeno nedotakljivo dostojanstvo. Človek, kot Bož
ja stvaritev, je v središču Trubarjevega razmišljanja. Vsa njegova prizadevanja
