Page 10 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 10
eda božja ostane na veke ■ ob 500-letnici reformacije 8 postala dostopna vsakomur, ki je znal brati. Pismenost celotne populacije je
posledično postala široko sprejet izobraževalni cilj.
Človek je odgovoren Božji besedi in svoji vesti, ne pa cerkvenim in pos
vetnim oblastem. Reformator Luther je bil glede tega na zaslišanju v Worm
su, ko je bil pozvan, da na državnem zboru pred cesarjem in dostojanstveniki
prekliče svoje teze, zelo jasen v besedah in konsistenten v dejanjih:
Če me ne bodo prepričali s Svetim pismom ali z jasnimi razumskimi do
kazi – ker ne verjamem niti papežu niti cerkvenim zborom – bom ostal
zvest dokazom iz Svetega pisma in moja vest bo ostala zavezana Božji be
sedi. Ničesar, kar sem navedel, ne morem in ne želim preklicati, ker ni
dobro delati proti svoji vesti.
Poudarek na človekovi individualni presoji – vesti – kot temelju posa
meznikove svobode in hkrati odgovornosti je morda najpomembnejša dediš
čina reformacije za današnji čas in našo prihodnost.
Nekatere družbene vzporednice med časom reformacije in našim časom
se zde očitne. Sporočila reformatorjev so z iznajdbo tiska premagala omejitve
človeškega glasu in z roko zapisane misli. Širila so se z dotlej nepredstavlji
vo hitrostjo in močjo ter tako postala agens družbenih sprememb. Danes to
vlogo prevzemajo novi mediji v digitalno prepredenem in globalno poveza
nem svetu. Ob naraščajoči moči kapitala, ki skladno s svojimi interesi zapi
ra in odpira vire informacij ter jih preceja s svojimi algoritmi, je vse bolj zah
tevna naloga poiskati jasne razumske dokaze in živeti svobodno na odgovo
ren način.
Obletnica začetka reformacije je zato priložnost, da sledimo dediščini,
ki nam jo je zapustila, in obenem ponovno premislimo, kako danes živimo
svoja prepričanja in kako ravnamo s svojo svobodo. Beseda »reformatio«
ne pomeni samo spremembe in preoblikovanja, ampak tudi obnovo. Martin
Luther je želel obnoviti Cerkev, jo popeljati k njenim izvornim vrednotam,
dejanje, ki tudi danes družbo in posameznike postavlja pred pomembne izzi
ve v svetu, ki se, četudi veliko bolj povezan, zdi vse manj pregleden in vse bolj
zapleten. V svetu, ki ga pretresajo krize in konflikti ter režejo nove delitve, je
potrebno vedno znova odpirati vprašanja svobode in odgovornosti ter si pri
zadevati za obnovo vrednot, ki bodo vsem zagotavljale življenje v miru, strp
nosti in spoštovanju.
posledično postala široko sprejet izobraževalni cilj.
Človek je odgovoren Božji besedi in svoji vesti, ne pa cerkvenim in pos
vetnim oblastem. Reformator Luther je bil glede tega na zaslišanju v Worm
su, ko je bil pozvan, da na državnem zboru pred cesarjem in dostojanstveniki
prekliče svoje teze, zelo jasen v besedah in konsistenten v dejanjih:
Če me ne bodo prepričali s Svetim pismom ali z jasnimi razumskimi do
kazi – ker ne verjamem niti papežu niti cerkvenim zborom – bom ostal
zvest dokazom iz Svetega pisma in moja vest bo ostala zavezana Božji be
sedi. Ničesar, kar sem navedel, ne morem in ne želim preklicati, ker ni
dobro delati proti svoji vesti.
Poudarek na človekovi individualni presoji – vesti – kot temelju posa
meznikove svobode in hkrati odgovornosti je morda najpomembnejša dediš
čina reformacije za današnji čas in našo prihodnost.
Nekatere družbene vzporednice med časom reformacije in našim časom
se zde očitne. Sporočila reformatorjev so z iznajdbo tiska premagala omejitve
človeškega glasu in z roko zapisane misli. Širila so se z dotlej nepredstavlji
vo hitrostjo in močjo ter tako postala agens družbenih sprememb. Danes to
vlogo prevzemajo novi mediji v digitalno prepredenem in globalno poveza
nem svetu. Ob naraščajoči moči kapitala, ki skladno s svojimi interesi zapi
ra in odpira vire informacij ter jih preceja s svojimi algoritmi, je vse bolj zah
tevna naloga poiskati jasne razumske dokaze in živeti svobodno na odgovo
ren način.
Obletnica začetka reformacije je zato priložnost, da sledimo dediščini,
ki nam jo je zapustila, in obenem ponovno premislimo, kako danes živimo
svoja prepričanja in kako ravnamo s svojo svobodo. Beseda »reformatio«
ne pomeni samo spremembe in preoblikovanja, ampak tudi obnovo. Martin
Luther je želel obnoviti Cerkev, jo popeljati k njenim izvornim vrednotam,
dejanje, ki tudi danes družbo in posameznike postavlja pred pomembne izzi
ve v svetu, ki se, četudi veliko bolj povezan, zdi vse manj pregleden in vse bolj
zapleten. V svetu, ki ga pretresajo krize in konflikti ter režejo nove delitve, je
potrebno vedno znova odpirati vprašanja svobode in odgovornosti ter si pri
zadevati za obnovo vrednot, ki bodo vsem zagotavljale življenje v miru, strp
nosti in spoštovanju.
