Page 13 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 13
aljevala pa je: 11
Odkrito povem, če to dandanes sploh lahko rečemo, da vidim misijonar-
sko komponento v tem, da do ljudi pride duh reformacije, do vseh ljudi, reformacija – kot svetovljanka
ki morda nikoli ali že dolgo niso slišali za to.
In kaj je duh reformacije? Najprej gre za teološko vprašanje. Martin
Luther je želel z ozirom na Biblijo reformirati svojo Cerkev. Samo Sveto pis
mo, samo Kristus, samo milost, samo vera – njegov cilj je bil osredotočenje
na bistveno. Premostil je srednjeveške strahove pred peklenskimi mukami
za grehe, ki so težili tako njega kot tudi druge. Nihče si ne more kupiti od
puščanja, je spoznal. Bog ni kaznovalen, maščevalen, temveč milostljivi Bog,
ki se ozira na človeka, ki mu daje smisel.
In danes? Internet, televizija, pametni telefoni – sodobna digitalizacija
nam vsak dan znova omogoča, da lahko vsako minuto skočimo na drug ko
nec sveta. Z enim samim klikom lahko sledimo dnevnemu dogajanju po sve
tu. Globalna in hitra izmenjava novic, slik in komentarjev ustvarja istočas
nost in obenem bližino v odnosu do skoraj vsakega dogodka na zemeljski
obli. Svet zaradi vedno večjih političnih, družbenih in ekoloških prepletanj
postaja vedno manjši. Jubilejno leto reformacije zato poteka v znamenju tega
posebnega, našega sveta.
Toda niso bili le humanistični in kasneje reformatorski zagovorniki tis
ti, ki so sprožili nadregionalni razvoj Luthrovih idej in dosegli, da je refor
macija postala svetovljanka. Mnogo bolj gre za reformatorsko odgovornost,
ki je še vedno aktualna. Čeprav se nam zdi svet bližje kot kdaj koli, so revšči
na, neenakost in stiska dnevni spremljevalci za mnoge ljudi tega sveta. Tako
tudi še skoraj 500 let po objavi Luthrovih tez še vedno velja isti etos – ozaveš
čati, razsvetljevati in se upreti.
Čeprav so se spremenile tematike dozdajšnjih obdobij, smo še vedno
postavljeni pred nove naloge, pa naj si gre za soočenje s klimatskimi spre
membami, za boljšo politiko v begunski krizi ali za nujen dialog med reli
gijami. Reformatorsko delovanje, skladno z 21. stoletjem, pomeni tudi, da
sprejmemo raznolikost človečanstva in nastopimo proti nestrpnosti, kseno
fobiji, sovraštvu in fundamentalizmu. V smislu reformatorskega delovanja
se moramo izobraževati prav za sprejemanje različnosti jezikov, okolja in kul
turnih kontekstov. Ni globalne teologije, ni enotnega svetovnega nazora.
A s kritičnimi vprašanji, ki jih postavljamo sebi in svetu, reformatorske ideje
ne bi mogle biti aktualnejše, kot so.
Reformacija je svetovljanka. Drugače tudi ne more biti. Kajti Martin
Luther in drugi reformatorji so se vedno zavzemali za to, da bi na novo opo
zorili na Jezusa. Zato temeljno vodilo njihovih reformatorskih prizadevanj
tudi ni bila ustanovitev nove Cerkve. Vedno jim je šlo za eno, sveto katoliško
Odkrito povem, če to dandanes sploh lahko rečemo, da vidim misijonar-
sko komponento v tem, da do ljudi pride duh reformacije, do vseh ljudi, reformacija – kot svetovljanka
ki morda nikoli ali že dolgo niso slišali za to.
In kaj je duh reformacije? Najprej gre za teološko vprašanje. Martin
Luther je želel z ozirom na Biblijo reformirati svojo Cerkev. Samo Sveto pis
mo, samo Kristus, samo milost, samo vera – njegov cilj je bil osredotočenje
na bistveno. Premostil je srednjeveške strahove pred peklenskimi mukami
za grehe, ki so težili tako njega kot tudi druge. Nihče si ne more kupiti od
puščanja, je spoznal. Bog ni kaznovalen, maščevalen, temveč milostljivi Bog,
ki se ozira na človeka, ki mu daje smisel.
In danes? Internet, televizija, pametni telefoni – sodobna digitalizacija
nam vsak dan znova omogoča, da lahko vsako minuto skočimo na drug ko
nec sveta. Z enim samim klikom lahko sledimo dnevnemu dogajanju po sve
tu. Globalna in hitra izmenjava novic, slik in komentarjev ustvarja istočas
nost in obenem bližino v odnosu do skoraj vsakega dogodka na zemeljski
obli. Svet zaradi vedno večjih političnih, družbenih in ekoloških prepletanj
postaja vedno manjši. Jubilejno leto reformacije zato poteka v znamenju tega
posebnega, našega sveta.
Toda niso bili le humanistični in kasneje reformatorski zagovorniki tis
ti, ki so sprožili nadregionalni razvoj Luthrovih idej in dosegli, da je refor
macija postala svetovljanka. Mnogo bolj gre za reformatorsko odgovornost,
ki je še vedno aktualna. Čeprav se nam zdi svet bližje kot kdaj koli, so revšči
na, neenakost in stiska dnevni spremljevalci za mnoge ljudi tega sveta. Tako
tudi še skoraj 500 let po objavi Luthrovih tez še vedno velja isti etos – ozaveš
čati, razsvetljevati in se upreti.
Čeprav so se spremenile tematike dozdajšnjih obdobij, smo še vedno
postavljeni pred nove naloge, pa naj si gre za soočenje s klimatskimi spre
membami, za boljšo politiko v begunski krizi ali za nujen dialog med reli
gijami. Reformatorsko delovanje, skladno z 21. stoletjem, pomeni tudi, da
sprejmemo raznolikost človečanstva in nastopimo proti nestrpnosti, kseno
fobiji, sovraštvu in fundamentalizmu. V smislu reformatorskega delovanja
se moramo izobraževati prav za sprejemanje različnosti jezikov, okolja in kul
turnih kontekstov. Ni globalne teologije, ni enotnega svetovnega nazora.
A s kritičnimi vprašanji, ki jih postavljamo sebi in svetu, reformatorske ideje
ne bi mogle biti aktualnejše, kot so.
Reformacija je svetovljanka. Drugače tudi ne more biti. Kajti Martin
Luther in drugi reformatorji so se vedno zavzemali za to, da bi na novo opo
zorili na Jezusa. Zato temeljno vodilo njihovih reformatorskih prizadevanj
tudi ni bila ustanovitev nove Cerkve. Vedno jim je šlo za eno, sveto katoliško