Page 12 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 12
reformacija ni bila lokalno zamejen dogodek. Prav nasprotno: čeprav je odlo
čilna pobuda prišla iz Wittenberga, pa tudi v drugih mestih in regijah Evro
beseda božja ostane na veke ■ ob 500-letnici reformacije pe srečamo reformacijska gibanja, ki so prav tako izšla iz miselne dediščine
in dosežkov humanizma. Pomislimo le na Huldrycha Zwinglija v Zürichu
in Jeana Calvina v Ženevi, na Luthrovega učenca Mihaela Agricolo
na Finskem, na slovenskega Primoža Trubarja ali pa na Jana Husa na Češ
kem, ki je pomembno utiral pot reformaciji. Našteti in še mnogi drugi
so zgled za to, da je bila reformacija svetovni dogodek.
Reformacija pa ni revolucionarno vplivala le na duhovno življenje, tem
več je spodbudila tudi obsežen družbenopolitični razvoj. Gospodarsko živ
ljenje je postalo bolj dinamično in razumevanje sveta – nenazadnje tudi ve
roizpovedi – pluralnejše. Ločitev države in Cerkve ali rojstvo državljanskih
pravic, ki so bile neodvisne od ver, spola in narodnostne pripadnosti so priti
kale vsakemu človeku, so prav tako posledice reformacije. Ta spoznanja ozi
roma dosežki so se v različnem obsegu širila globalno. Danes verniki različ
nih protestantskih Cerkva, ki so izšle iz reformacije, svojo duhovno-regligi
ozno eksistenco povezujejo po vsem svetu, zato se 500-letnica reformacije –
drugače kot vse Luthrove in reformacijske obletnice doslej – praznuje
v globalni skupnosti od Ognjene zemlje do Finske, od Južne Koreje
do Severne Amerike.
Reformacija nima zgolj cerkvenega pomena, temveč je pomembna tu
di za državo. Zato se je nemški parlament že oktobra 2011 posvetoval o oblet
nici reformacije v letu 2017 in po 90-minutni razpravi so se vse frakcije iz
rekle za to, da sta Luthrovo desetletje in jubilejno reformacijsko leto 2017
»dogodek svetovnega pomena«, ki bo odmeval in vplival na evropsko in
mednarodno dogajanje. Vsi poslanci so podprli predlog, ki izraža velika pri
čakovanja:
Luthrove teze, ki jih je 31. oktobra nabil na cerkvena vrata, veljajo za
začetek reformacije. Ne le v Nemčiji, tudi po Evropi in v svetu je imela
reformacija v preteklih 500 letih pomemben vpliv in je zaznamovala
družbo in politiko.
Med drugim je nemško zunanje ministrstvo naročilo tudi postavitev
razstave, ki se ukvarja z reformacijsko tematiko in bo na ogled tudi v Chi
chagu in Seoulu.
Kanclerka Angela Merkel je pred sinodo Nemške evangeličanske cerkve
leta 2012 takole interpretirala 31. oktober leta 1517:
Luthrova odločitev, da svoje misli in dvome zapiše ter jih javno izobesi, je
– kot se je pokazalo kasneje – nagovorila in se dotaknila številnih ljudi ter
jim dala moč, da so zbrali pogum in glasno izrazili svoje nelagodje in za
stavili vprašanja, ki so jih težila.
čilna pobuda prišla iz Wittenberga, pa tudi v drugih mestih in regijah Evro
beseda božja ostane na veke ■ ob 500-letnici reformacije pe srečamo reformacijska gibanja, ki so prav tako izšla iz miselne dediščine
in dosežkov humanizma. Pomislimo le na Huldrycha Zwinglija v Zürichu
in Jeana Calvina v Ženevi, na Luthrovega učenca Mihaela Agricolo
na Finskem, na slovenskega Primoža Trubarja ali pa na Jana Husa na Češ
kem, ki je pomembno utiral pot reformaciji. Našteti in še mnogi drugi
so zgled za to, da je bila reformacija svetovni dogodek.
Reformacija pa ni revolucionarno vplivala le na duhovno življenje, tem
več je spodbudila tudi obsežen družbenopolitični razvoj. Gospodarsko živ
ljenje je postalo bolj dinamično in razumevanje sveta – nenazadnje tudi ve
roizpovedi – pluralnejše. Ločitev države in Cerkve ali rojstvo državljanskih
pravic, ki so bile neodvisne od ver, spola in narodnostne pripadnosti so priti
kale vsakemu človeku, so prav tako posledice reformacije. Ta spoznanja ozi
roma dosežki so se v različnem obsegu širila globalno. Danes verniki različ
nih protestantskih Cerkva, ki so izšle iz reformacije, svojo duhovno-regligi
ozno eksistenco povezujejo po vsem svetu, zato se 500-letnica reformacije –
drugače kot vse Luthrove in reformacijske obletnice doslej – praznuje
v globalni skupnosti od Ognjene zemlje do Finske, od Južne Koreje
do Severne Amerike.
Reformacija nima zgolj cerkvenega pomena, temveč je pomembna tu
di za državo. Zato se je nemški parlament že oktobra 2011 posvetoval o oblet
nici reformacije v letu 2017 in po 90-minutni razpravi so se vse frakcije iz
rekle za to, da sta Luthrovo desetletje in jubilejno reformacijsko leto 2017
»dogodek svetovnega pomena«, ki bo odmeval in vplival na evropsko in
mednarodno dogajanje. Vsi poslanci so podprli predlog, ki izraža velika pri
čakovanja:
Luthrove teze, ki jih je 31. oktobra nabil na cerkvena vrata, veljajo za
začetek reformacije. Ne le v Nemčiji, tudi po Evropi in v svetu je imela
reformacija v preteklih 500 letih pomemben vpliv in je zaznamovala
družbo in politiko.
Med drugim je nemško zunanje ministrstvo naročilo tudi postavitev
razstave, ki se ukvarja z reformacijsko tematiko in bo na ogled tudi v Chi
chagu in Seoulu.
Kanclerka Angela Merkel je pred sinodo Nemške evangeličanske cerkve
leta 2012 takole interpretirala 31. oktober leta 1517:
Luthrova odločitev, da svoje misli in dvome zapiše ter jih javno izobesi, je
– kot se je pokazalo kasneje – nagovorila in se dotaknila številnih ljudi ter
jim dala moč, da so zbrali pogum in glasno izrazili svoje nelagodje in za
stavili vprašanja, ki so jih težila.
