Page 147 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 147
na morju
del brez ustreznih oblačil je bilo kaznovano. Tisti, ki so si želeli najeti poseben
del plaže s svojimi kabinami, so plačali dodatno pristojbino. V kopališču so se
gosti morali primerno obnašati.122 Gostom, ki so se posluževali sončnih kope-
li, je bil namenjen poseben del plaže, kjer so se lahko sončili tudi brez kopal-
nih oblačil (Boemo, 1992, 52). Za vse ponujene storitve je bilo potrebno pla-
čati. Veljale so različne cene za odrasle in otroke. Kopalci so lahko kupili tudi
abonma za več kopanj in pri tem prihranili eno krono.
Uspešni rezultati zdravljenja so postopoma spodbudili večje zanimanje
za obisk okrevališča in tudi letovanje v kraju (na kar kaže že pravilnik za kopa-
nje v kopališču). Predstavniki gradeške oblasti so si zelo prizadevali za razglasi-
tev statusa zdraviliškega kraja (luogo di cura). V kraju je že obstajala zdraviliška
dejavnost, ki jo je finančno podpirala ravno občina, vendar zaradi omejenih fi-
nančnih sredstev ni prišlo do potrebnih vlaganj. Državna razglasitev zdravili-
šča pa je z uvedbo zdraviliške takse prinesla nove vire financiranja. 123
Osnutek zakona o urejanju zdravilišča na območju Gradeža je deželna
skupščina v Gorici potrdila leta 1892.124 Končno je bilo istega leta zdravljenje v
Gradežu formalno potrjeno tudi s strani države. Zdraviliški okraj je obsegal
ozemlje mesta Gradež. Zakon je urejal ustanovitev določb za urejanje zdravil-
stva in izdajo zdraviliškega reda.125 Ta je določal zdraviliško (1. april do 31. ok-
tober) in kopalno (15. maj do 30. september) sezono. Leta 1897 je zdraviliški
komite (komisija)126 predlagal spremembo zdraviliškega reda v členih, ki so do-
ločali dolžino zdraviliške dobe.127 Zakonski razglas iz leta 1899 je potrdil pre-
dlagane spremembe. Upravno leto v zdravilišču je trajalo od 1. oktobra do 30.
septembra,128 zdraviliška in kopalna doba sta ostali nespremenjeni.
122 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6.
1902, il podestà G. Marchesini.
123 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.
124 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 601: Protocollo della VI. Seduta pubblica della Dieta provinciale: »Viene approva-
to il disegno di legge … concernente la regolazione dell'azienda di cura e per l'emanazione di un re-
golamento di cura pel circondario di cura di Grado«, 18. 3. 1892.
125 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Lečbinski red, oznanilo c.–kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 11532.
Določbe z dne 25. 6. 1892, Lečbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532.
126 Omenjeni razglas reformulira tudi dikcijo, in sicer se lečbinski komité in lečbinski odbor
preimenujeta v zdravstveno komisijo in zdravstveno predstojništvo.
127 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Estratto del Processo Verbale della Seduta del Comitato di Cura, 23. 10.
1897, poslano na okrajno glavarstvo v Gradiško, ki pismo nato posreduje na tržaško namestništvo.
128 Z letom 1903 v zdraviliški komisiji predlagajo, da se upravno leto vodi kot koledarsko.
145
del brez ustreznih oblačil je bilo kaznovano. Tisti, ki so si želeli najeti poseben
del plaže s svojimi kabinami, so plačali dodatno pristojbino. V kopališču so se
gosti morali primerno obnašati.122 Gostom, ki so se posluževali sončnih kope-
li, je bil namenjen poseben del plaže, kjer so se lahko sončili tudi brez kopal-
nih oblačil (Boemo, 1992, 52). Za vse ponujene storitve je bilo potrebno pla-
čati. Veljale so različne cene za odrasle in otroke. Kopalci so lahko kupili tudi
abonma za več kopanj in pri tem prihranili eno krono.
Uspešni rezultati zdravljenja so postopoma spodbudili večje zanimanje
za obisk okrevališča in tudi letovanje v kraju (na kar kaže že pravilnik za kopa-
nje v kopališču). Predstavniki gradeške oblasti so si zelo prizadevali za razglasi-
tev statusa zdraviliškega kraja (luogo di cura). V kraju je že obstajala zdraviliška
dejavnost, ki jo je finančno podpirala ravno občina, vendar zaradi omejenih fi-
nančnih sredstev ni prišlo do potrebnih vlaganj. Državna razglasitev zdravili-
šča pa je z uvedbo zdraviliške takse prinesla nove vire financiranja. 123
Osnutek zakona o urejanju zdravilišča na območju Gradeža je deželna
skupščina v Gorici potrdila leta 1892.124 Končno je bilo istega leta zdravljenje v
Gradežu formalno potrjeno tudi s strani države. Zdraviliški okraj je obsegal
ozemlje mesta Gradež. Zakon je urejal ustanovitev določb za urejanje zdravil-
stva in izdajo zdraviliškega reda.125 Ta je določal zdraviliško (1. april do 31. ok-
tober) in kopalno (15. maj do 30. september) sezono. Leta 1897 je zdraviliški
komite (komisija)126 predlagal spremembo zdraviliškega reda v členih, ki so do-
ločali dolžino zdraviliške dobe.127 Zakonski razglas iz leta 1899 je potrdil pre-
dlagane spremembe. Upravno leto v zdravilišču je trajalo od 1. oktobra do 30.
septembra,128 zdraviliška in kopalna doba sta ostali nespremenjeni.
122 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6.
1902, il podestà G. Marchesini.
123 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.
124 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 601: Protocollo della VI. Seduta pubblica della Dieta provinciale: »Viene approva-
to il disegno di legge … concernente la regolazione dell'azienda di cura e per l'emanazione di un re-
golamento di cura pel circondario di cura di Grado«, 18. 3. 1892.
125 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Lečbinski red, oznanilo c.–kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 11532.
Določbe z dne 25. 6. 1892, Lečbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532.
126 Omenjeni razglas reformulira tudi dikcijo, in sicer se lečbinski komité in lečbinski odbor
preimenujeta v zdravstveno komisijo in zdravstveno predstojništvo.
127 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Estratto del Processo Verbale della Seduta del Comitato di Cura, 23. 10.
1897, poslano na okrajno glavarstvo v Gradiško, ki pismo nato posreduje na tržaško namestništvo.
128 Z letom 1903 v zdraviliški komisiji predlagajo, da se upravno leto vodi kot koledarsko.
145
