Page 177 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 177
na morju
Na prvem portoroškem kopališču so na začetku 90-ih let 19. stoletja ure-
jali higienske razmere in posodabljali infrastrukturo. Zdravniki so priporoča-
li stranišča po angleškem vzoru (s premičnim jaškom), ki so preprečevala širi-
tev neprijetnih vonjav, vendar so imeli v Portorožu še nemobilna stranišča iz
sifona, ki so se praznila v tri bazene, narejene po sistemu nepremičnih jaškov.
Stranišča, skupaj jih je bilo enajst, so bila zaprta s hermetičnimi pokrovi in so
povsem ustrezala higienskim normativom. Za preprečevanje širitve smradu
so vodo iz sifona vsakodnevno menjali, sifone primerno čistili in vzdrževali.
Ti bazeni za odplake so bili ločeni od kopališča in obdani z debelimi cemen-
tiranimi, tlakovanimi in neprepustnimi zidovi.203
V Portorožu so konec 19. stoletja načrtovali tudi podaljšanje pomola.
Razlog je bila umazana voda, ki se je iz kopališča iztekala v morje vzdolž po-
mola in se približevala plaži za kopalce. Poleg tega je vodstvo kopališča že-
lelo podaljšati pomol zaradi pristanka parnikov, vendar je bila investicija iz-
redno draga. Do podaljšanja oziroma izgradnje betonskega pomola, ki je
rešil omenjene težave, je prišlo šele na začetku prejšnjega stoletja. Da so se
izognili onesnaževanju kopalne vode zaradi iztekanja slanice iz kopeli, so v
kopališču odtoke preusmerili v podtalnico ob obrežju. Poleg tega so vodo
iz kadi čez dan zbirali v odtočnem kanalu, v morje pa je odtekala le pono-
či.204 Vodstvo Kopališkega obrata je načrtovalo posodobitve odtočnih kana-
lov oziroma izgradnjo kanalizacije v sezoni 1897.205 Tudi zdraviliška komisija
si je močno prizadevala za urejenost kraja, spoštovanje higienskih normati-
vov, izboljšanje podeželskih cest in skrbela za dnevno škropljenje regionalne
ceste Sv. Lucija–Piran ter javno razsvetljavo,206 ki je bila v zdraviliškem ok-
raju postavljena na začetku 20. stoletja. Za infrastrukturno ureditev kraja
je skrbela tudi zdraviliška komisija, ki je na območju zdravilišča skrbela za
močenje regionalne ceste, saj so se na ta način izogibali prahu, kar je bilo po-
203 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 13. 5. 1891, n. 106;
Pismo naslovljeno na tržaško namestništvo, leto 1892, n. 4360-92/IV.
204 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 12. 2. 1892, n. 53;
Pismo, naslovljeno na tržaško namestništvo, leto 1892, n. 4360-92/IV; Pozitivno oceno okrajnega
zdravnika Cesara Rodvicovicha o delujočem sistemu je uprava kopališča poslala na koprsko okraj-
no glavarstvo 6. 8. 1892, n. 923.
205 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti
salutari (bagni), š. 784: Dopis na okrajno glavarstvo v Kopru je bilo poslano 29. 12. 1896, št.16351.
206 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je poročilo o sezo-
ni 1903 v zdravilišču poslal na koprsko okrajno glavarstvo 5. 4. 1904, n. 4.
175
Na prvem portoroškem kopališču so na začetku 90-ih let 19. stoletja ure-
jali higienske razmere in posodabljali infrastrukturo. Zdravniki so priporoča-
li stranišča po angleškem vzoru (s premičnim jaškom), ki so preprečevala širi-
tev neprijetnih vonjav, vendar so imeli v Portorožu še nemobilna stranišča iz
sifona, ki so se praznila v tri bazene, narejene po sistemu nepremičnih jaškov.
Stranišča, skupaj jih je bilo enajst, so bila zaprta s hermetičnimi pokrovi in so
povsem ustrezala higienskim normativom. Za preprečevanje širitve smradu
so vodo iz sifona vsakodnevno menjali, sifone primerno čistili in vzdrževali.
Ti bazeni za odplake so bili ločeni od kopališča in obdani z debelimi cemen-
tiranimi, tlakovanimi in neprepustnimi zidovi.203
V Portorožu so konec 19. stoletja načrtovali tudi podaljšanje pomola.
Razlog je bila umazana voda, ki se je iz kopališča iztekala v morje vzdolž po-
mola in se približevala plaži za kopalce. Poleg tega je vodstvo kopališča že-
lelo podaljšati pomol zaradi pristanka parnikov, vendar je bila investicija iz-
redno draga. Do podaljšanja oziroma izgradnje betonskega pomola, ki je
rešil omenjene težave, je prišlo šele na začetku prejšnjega stoletja. Da so se
izognili onesnaževanju kopalne vode zaradi iztekanja slanice iz kopeli, so v
kopališču odtoke preusmerili v podtalnico ob obrežju. Poleg tega so vodo
iz kadi čez dan zbirali v odtočnem kanalu, v morje pa je odtekala le pono-
či.204 Vodstvo Kopališkega obrata je načrtovalo posodobitve odtočnih kana-
lov oziroma izgradnjo kanalizacije v sezoni 1897.205 Tudi zdraviliška komisija
si je močno prizadevala za urejenost kraja, spoštovanje higienskih normati-
vov, izboljšanje podeželskih cest in skrbela za dnevno škropljenje regionalne
ceste Sv. Lucija–Piran ter javno razsvetljavo,206 ki je bila v zdraviliškem ok-
raju postavljena na začetku 20. stoletja. Za infrastrukturno ureditev kraja
je skrbela tudi zdraviliška komisija, ki je na območju zdravilišča skrbela za
močenje regionalne ceste, saj so se na ta način izogibali prahu, kar je bilo po-
203 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 13. 5. 1891, n. 106;
Pismo naslovljeno na tržaško namestništvo, leto 1892, n. 4360-92/IV.
204 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 601: poročilo je bilo poslano na koprsko okrajno glavarstvo, 12. 2. 1892, n. 53;
Pismo, naslovljeno na tržaško namestništvo, leto 1892, n. 4360-92/IV; Pozitivno oceno okrajnega
zdravnika Cesara Rodvicovicha o delujočem sistemu je uprava kopališča poslala na koprsko okraj-
no glavarstvo 6. 8. 1892, n. 923.
205 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fonti
salutari (bagni), š. 784: Dopis na okrajno glavarstvo v Kopru je bilo poslano 29. 12. 1896, št.16351.
206 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je poročilo o sezo-
ni 1903 v zdravilišču poslal na koprsko okrajno glavarstvo 5. 4. 1904, n. 4.
175
