Page 181 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 181
na morju
Čehi in Nemci pred prvo svetovno vojno med najbolj številčnimi gosti Porto-
roža (Kavrečič in Klabjan, 2010).
Število hotelov in vil je do prve svetovne vojne naraščalo, med naj-
pomembnejše so poleg kasnejšega Palaca spadali Hotel Riviera – Strand
Hotel, Hotel Central e Pension Ravalico, Hotel Adria e Pension Villa Ca-
rola, Hotel Pension Villa Virginia, Pension Villa Lydia (Mazzolini), Pensi-
on Romana (Uscatu) in Pension Villamare (Pettener) (Brglez, 2005, 18–19).
Poleg hotelov je Portorož razpolagal še s številnimi vilami, ki so jih v po-
letnih mesecih dajali v najem (Franzoni, 1962a, 225–26). Leta 1911 je L'In-
dicatore di Portorose navedel dvajset hotelov, penzionov in sanatorijev ter
sedeminštirideset zasebnih vil. Zasebne vile niso bile navedene zgolj za
območje zdraviliškega okraja, med njimi je bilo, denimo, tudi štirinajst
podeželjskih hiš, ki so jih dajali v najem turistom.213 Baxa je v vodniku iz
leta 1914 naštel že enaintrideset hotelov in penzionov. V seznam je vklju-
čil tudi vile, ki jih je L'Indicatore navajal posebej. Avtor je pri nekaterih
hotelih označil, da gre le za oddajo sob. V seznam pa ni vključil sanatori-
ja dr. Pupinija in Kopališča s slanico, ki ga je vodil zdravnik dr. Contento
(Baxa, 1914, 25).214
V Portorožu je kljub številnim namestitvam manjkal razkošni hotel
za petične goste. V vodstvu zdravilišča so izgradnjo takega hotela načrto-
vali. Pripravljeni so bili načrti za postavitev hotela v Bernardinu, kjer je iz-
gradnjo Grand Hotela načrtovala Anglo-Avstrijska banka. Načrt za hotel,
ki ga je pripravil Carlo de Perinello, je bil na lokaciji med Furianovo vilo
San Marco in Righettijevo San Lorenzo. Ta načrt se ni izvedel, saj je bila po
mnenju komisije inženirjev, ki so si kraj ogledali, lokacija neprimerna za-
radi bližine ladjedelnice in industrijskih obratov. Tudi Righetti je pripra-
vil svoj predlog za hotel na hribu zahodno od njegove vile, vendar projekt
ni bil odobren (Franzoni, 1961c, 470).
Šele v obdobju 1908–1912 je lokalna delniška družba pričela gradi-
ti nov razkošni hotel Palace Kur-Hotel, ki je stal na mestu prvega hotela v
kraju, z imenom Hotel Portorose. Družba Portorose, ki je leta 1909 poveča-
la svoj kapital (glej opombo 197), je lahko pričela vlagati v naložbo. Načrt
za hotel je pripravil dunajski arhitekt Giovanni Eustacchio, gradnjo je vo-
dilo tržaško gradbeno podjetje Bruna & Depaoli. Nov hotel je razpolagal s
175 sobami. V pritličju se je nahajala velika dvorana, ki je služila kot jedil-
nica, za bankete, zabave, plese in koncerte. Zunaj je bila prostorna terasa.
213 L'indicatore di Portorose – Stagione d'estate 1911, 1, La »Commisione di cura«, Portorose (Istria).
214 V svojem vodniku iz leta 1920 je naštel petintrideset hotelov, penzionov in vil (Baxa, 1920, 29–30).
179
Čehi in Nemci pred prvo svetovno vojno med najbolj številčnimi gosti Porto-
roža (Kavrečič in Klabjan, 2010).
Število hotelov in vil je do prve svetovne vojne naraščalo, med naj-
pomembnejše so poleg kasnejšega Palaca spadali Hotel Riviera – Strand
Hotel, Hotel Central e Pension Ravalico, Hotel Adria e Pension Villa Ca-
rola, Hotel Pension Villa Virginia, Pension Villa Lydia (Mazzolini), Pensi-
on Romana (Uscatu) in Pension Villamare (Pettener) (Brglez, 2005, 18–19).
Poleg hotelov je Portorož razpolagal še s številnimi vilami, ki so jih v po-
letnih mesecih dajali v najem (Franzoni, 1962a, 225–26). Leta 1911 je L'In-
dicatore di Portorose navedel dvajset hotelov, penzionov in sanatorijev ter
sedeminštirideset zasebnih vil. Zasebne vile niso bile navedene zgolj za
območje zdraviliškega okraja, med njimi je bilo, denimo, tudi štirinajst
podeželjskih hiš, ki so jih dajali v najem turistom.213 Baxa je v vodniku iz
leta 1914 naštel že enaintrideset hotelov in penzionov. V seznam je vklju-
čil tudi vile, ki jih je L'Indicatore navajal posebej. Avtor je pri nekaterih
hotelih označil, da gre le za oddajo sob. V seznam pa ni vključil sanatori-
ja dr. Pupinija in Kopališča s slanico, ki ga je vodil zdravnik dr. Contento
(Baxa, 1914, 25).214
V Portorožu je kljub številnim namestitvam manjkal razkošni hotel
za petične goste. V vodstvu zdravilišča so izgradnjo takega hotela načrto-
vali. Pripravljeni so bili načrti za postavitev hotela v Bernardinu, kjer je iz-
gradnjo Grand Hotela načrtovala Anglo-Avstrijska banka. Načrt za hotel,
ki ga je pripravil Carlo de Perinello, je bil na lokaciji med Furianovo vilo
San Marco in Righettijevo San Lorenzo. Ta načrt se ni izvedel, saj je bila po
mnenju komisije inženirjev, ki so si kraj ogledali, lokacija neprimerna za-
radi bližine ladjedelnice in industrijskih obratov. Tudi Righetti je pripra-
vil svoj predlog za hotel na hribu zahodno od njegove vile, vendar projekt
ni bil odobren (Franzoni, 1961c, 470).
Šele v obdobju 1908–1912 je lokalna delniška družba pričela gradi-
ti nov razkošni hotel Palace Kur-Hotel, ki je stal na mestu prvega hotela v
kraju, z imenom Hotel Portorose. Družba Portorose, ki je leta 1909 poveča-
la svoj kapital (glej opombo 197), je lahko pričela vlagati v naložbo. Načrt
za hotel je pripravil dunajski arhitekt Giovanni Eustacchio, gradnjo je vo-
dilo tržaško gradbeno podjetje Bruna & Depaoli. Nov hotel je razpolagal s
175 sobami. V pritličju se je nahajala velika dvorana, ki je služila kot jedil-
nica, za bankete, zabave, plese in koncerte. Zunaj je bila prostorna terasa.
213 L'indicatore di Portorose – Stagione d'estate 1911, 1, La »Commisione di cura«, Portorose (Istria).
214 V svojem vodniku iz leta 1920 je naštel petintrideset hotelov, penzionov in vil (Baxa, 1920, 29–30).
179
