Page 172 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 172
turizem v avstrijskem primorju
vično ceno. Veljale pa so tudi posebne ugodnosti. Tako je denimo tričlanska
družina plačala skupaj 13 goldinarjev, štiričlanska 15, petčlanska 18, več kakor
petčlanska pa 20 goldinarjev za celotno zdravstveno dobo.185 Takso je pobiral
najemodajalec oziroma gostilničar, ki je gostil obiskovalce.186
V zdraviliških okrajih je veljalo, da je predstojnik zdraviliške komisi-
je vodil inventar premoženja blagajne. Obenem je moral vsako leto pripravi-
ti letni proračun dohodkov in izdatkov zdraviliške komisije, ki je upravljala s
premoženjem zdravilišča. Ena izmed nalog zdraviliške komisije (Commissio-
ne di cura/Kurcommission) kot vodilnega upravnega organa zdravilišča je bila
tudi skrb za urejeno okolico, reklamo, postavljanje nasadov, sprehajalnih poti
in drugih storitev (ponudbe), ki so spodbujale razvoj zdravilišča. Za njihovo
vzdrževanje je finančno skrbela komisija oziroma njena blagajna. Zavedali so
se, da je bilo za pritegnitev turistov potrebno ponuditi vrsto postranskih de-
javnosti, zadostno količino udobja in razvedrila.187
Portorož je ponujal vrsto dejavnosti za zabavo, šport in sprostitev. Za
čim prijetneje bivanje gostov so v sezoni dvakrat tedensko prirejali glasbene
koncerte in organizirali druge oblike praznovanj. Tako so se letoviščarji, eli-
tni gosti, lahko zabavali tudi s številnimi igrami in tekmovanji ter hodili na
izlete do naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti v okoliške kraje. V
letovišču so prirejali številne zabave, plese in gledališke predstave. Prirejali so
tudi večerne/nočne zabave na morju ( feste notturne in mare alla veneziana).188
Leta 1900 je bila v zdravilišču odprta čitalnica za goste, imenovana Casi-
no di cura, kjer so se lahko gosti v udobnih prostorih posvečali branju, igri ali
klepetu. Čitalnica je bila preskrbljena s številnimi časopisi in ponudbo kave.
Z njo je bil povezan tudi prostoren park, ki je bil primeren za koncerte.189 Ka-
185 Med družinske člane niso bili všteti služabniki, učitelji, upraviteljice in drugi spremljevalci.
186 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, V. izdatek, 27. 1.
1898, 6, št. 26641 ex 1897.
187 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: dopis je deželni odbor poslal na skupščino 30. 12. 1895.
188 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IV – Sanità,
Materia A: Salute pubblica, Classifica IV/148 Ospedali e ospizi, luoghi di cura, movimento dei fo-
restieri, c) luoghi di cura (istituzioni, tasse, ordinamenti, commissioni di cura, medici, relazioni), š.
2434: poročilo za leto 1908 je zdraviliška komisija Portorož poslala na koprsko okrajno glavarstvo,
11. 1. 1909, n. 9.
189 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: Predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je pismo poslal
na koprsko okrajno glavarstvo 11. 5. 1900, n. 21.
Kakor izvemo kasneje v enem izmed poročil predsednika zdraviliške komisije, pa ta kazino ni bil
dobro obiskan. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo
39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher
170
vično ceno. Veljale pa so tudi posebne ugodnosti. Tako je denimo tričlanska
družina plačala skupaj 13 goldinarjev, štiričlanska 15, petčlanska 18, več kakor
petčlanska pa 20 goldinarjev za celotno zdravstveno dobo.185 Takso je pobiral
najemodajalec oziroma gostilničar, ki je gostil obiskovalce.186
V zdraviliških okrajih je veljalo, da je predstojnik zdraviliške komisi-
je vodil inventar premoženja blagajne. Obenem je moral vsako leto pripravi-
ti letni proračun dohodkov in izdatkov zdraviliške komisije, ki je upravljala s
premoženjem zdravilišča. Ena izmed nalog zdraviliške komisije (Commissio-
ne di cura/Kurcommission) kot vodilnega upravnega organa zdravilišča je bila
tudi skrb za urejeno okolico, reklamo, postavljanje nasadov, sprehajalnih poti
in drugih storitev (ponudbe), ki so spodbujale razvoj zdravilišča. Za njihovo
vzdrževanje je finančno skrbela komisija oziroma njena blagajna. Zavedali so
se, da je bilo za pritegnitev turistov potrebno ponuditi vrsto postranskih de-
javnosti, zadostno količino udobja in razvedrila.187
Portorož je ponujal vrsto dejavnosti za zabavo, šport in sprostitev. Za
čim prijetneje bivanje gostov so v sezoni dvakrat tedensko prirejali glasbene
koncerte in organizirali druge oblike praznovanj. Tako so se letoviščarji, eli-
tni gosti, lahko zabavali tudi s številnimi igrami in tekmovanji ter hodili na
izlete do naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti v okoliške kraje. V
letovišču so prirejali številne zabave, plese in gledališke predstave. Prirejali so
tudi večerne/nočne zabave na morju ( feste notturne in mare alla veneziana).188
Leta 1900 je bila v zdravilišču odprta čitalnica za goste, imenovana Casi-
no di cura, kjer so se lahko gosti v udobnih prostorih posvečali branju, igri ali
klepetu. Čitalnica je bila preskrbljena s številnimi časopisi in ponudbo kave.
Z njo je bil povezan tudi prostoren park, ki je bil primeren za koncerte.189 Ka-
185 Med družinske člane niso bili všteti služabniki, učitelji, upraviteljice in drugi spremljevalci.
186 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, V. izdatek, 27. 1.
1898, 6, št. 26641 ex 1897.
187 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: dopis je deželni odbor poslal na skupščino 30. 12. 1895.
188 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume III, 1906–1918, Dipartimento IV – Sanità,
Materia A: Salute pubblica, Classifica IV/148 Ospedali e ospizi, luoghi di cura, movimento dei fo-
restieri, c) luoghi di cura (istituzioni, tasse, ordinamenti, commissioni di cura, medici, relazioni), š.
2434: poročilo za leto 1908 je zdraviliška komisija Portorož poslala na koprsko okrajno glavarstvo,
11. 1. 1909, n. 9.
189 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità,
Fonti salutari (bagni), š. 784: Predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher je pismo poslal
na koprsko okrajno glavarstvo 11. 5. 1900, n. 21.
Kakor izvemo kasneje v enem izmed poročil predsednika zdraviliške komisije, pa ta kazino ni bil
dobro obiskan. V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo
39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 1219: predsednik zdraviliške komisije Portorož Depangher
170
