Page 23 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 23
turizem kot ekonomski in socialni pojav
javnost nima gospodarskih učinkov, temveč je v ospredju le »zabava«. Še leta
1985 je bil turizem v delu New English Dictionary v podcenjevalnem smislu
označen kot potovanje za zadovoljstvo (Mihalič, 2008, 6). Turizem, za razli-
ko od kmetijstva in industrije, ni kazal vidnih, oprijemljivih produktov (pro-
dukcija in reprodukcija materialnih dobrin) in je bil zaradi tega postavljen na
nižjo raven v gospodarstvu. Pojmovan je bil kot nekoristna in odvečna de-
javnost, ki je bila že v času pojava modernih oblik v nasprotju z nazori ta-
kratne industrijske družbe – razkošje, udobje in zabava, ki so jih nudile turi-
stične storitve, namreč niso bile v skladu z industrijskimi načeli prihranka in
varčevanja (Tissot, 2003, 24–25). Iz zgoraj navedenih razlogov lahko razume-
mo, zakaj je turizem dolgo časa ostal tudi izven interesa zgodovinarjev (zlas-
ti ekonomskih), ki se vse do petdesetih let prejšnjega stoletja niso zanimali za
znanstveno raziskovanje njegovega razvoja.4 Preden je namreč turizem pri-
dobil pomembno in kvantitativno merljivo ekonomsko vlogo, je moralo priti
do sprememb v življenju ljudi in v samem turizmu. Šele ko je turizem prido-
bil pomembno makroekonomsko vlogo, kar nastopi zlasti v fazi množičnosti
pojava od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, z vse večjim in stalno naraš-
čajočim povpraševanjem po turističnih storitvah na trgu, je postal predmet
zanimanja številnih znanstvenih disciplin, kot so ekonomija, sociologija, an-
tropologija, geografija, management in tudi zgodovina.
Ob povedanem je potrebno opozoriti, da je turistična dejavnost na go-
spodarstvo vplivala že proti koncu 19. stoletja, ko na nek način pridobi »for-
malno« prepoznavnost in je že vključena v ekonomske statistike nekate-
rih evropskih držav,5 čeprav se ekonomisti za turistično dejavnost pričnejo
konkretneje zanimati šele na začetku prejšnjega stoletja (Leonardi, 2010, 99).
Ravno zato, ker se uspeh turističnega kraja oziroma ekonomski učinek turiz-
ma najočitneje kaže v številu in dolžini koriščenja nastanitev, je razumljivo,
da sta se njegovi teorija in praksa vrsto let središčno ukvarjali s statističnim
štetjem števila turistov in številom njihovih nočitev v turističnem kraju (Vu-
konić, 2010, 42). Znanstvene discipline, kakor na primer ekonomija, sociolo-
gija, antropologija, geografija in posamezne zgodovinske vede (politična, so-
cialna, literarna zgodovina), so se pričele ukvarjati s preučevanjem turizma in
prepoznale njegov pomen pri razvoju družbe in sodobnega gospodarstva ve-
liko prej, preden se je zanj začela zanimati gospodarska zgodovina. Razloge
4 O tem v svojem prispevku tudi Hitrec na primeru Hrvaške: History of Tourism with Particular
Reference to the Croatian Adriatic.
5 Med prvimi državami, ki so pričele izvajati statistično štejte, je bila habsburška monarhija, v Badnu
so namreč že na začetku 19. stoletja zapisovali imena elitnih in znanih gostov, torej vpeljali Kurlisto
(Leonardi, 2003, 10–11).
21
javnost nima gospodarskih učinkov, temveč je v ospredju le »zabava«. Še leta
1985 je bil turizem v delu New English Dictionary v podcenjevalnem smislu
označen kot potovanje za zadovoljstvo (Mihalič, 2008, 6). Turizem, za razli-
ko od kmetijstva in industrije, ni kazal vidnih, oprijemljivih produktov (pro-
dukcija in reprodukcija materialnih dobrin) in je bil zaradi tega postavljen na
nižjo raven v gospodarstvu. Pojmovan je bil kot nekoristna in odvečna de-
javnost, ki je bila že v času pojava modernih oblik v nasprotju z nazori ta-
kratne industrijske družbe – razkošje, udobje in zabava, ki so jih nudile turi-
stične storitve, namreč niso bile v skladu z industrijskimi načeli prihranka in
varčevanja (Tissot, 2003, 24–25). Iz zgoraj navedenih razlogov lahko razume-
mo, zakaj je turizem dolgo časa ostal tudi izven interesa zgodovinarjev (zlas-
ti ekonomskih), ki se vse do petdesetih let prejšnjega stoletja niso zanimali za
znanstveno raziskovanje njegovega razvoja.4 Preden je namreč turizem pri-
dobil pomembno in kvantitativno merljivo ekonomsko vlogo, je moralo priti
do sprememb v življenju ljudi in v samem turizmu. Šele ko je turizem prido-
bil pomembno makroekonomsko vlogo, kar nastopi zlasti v fazi množičnosti
pojava od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, z vse večjim in stalno naraš-
čajočim povpraševanjem po turističnih storitvah na trgu, je postal predmet
zanimanja številnih znanstvenih disciplin, kot so ekonomija, sociologija, an-
tropologija, geografija, management in tudi zgodovina.
Ob povedanem je potrebno opozoriti, da je turistična dejavnost na go-
spodarstvo vplivala že proti koncu 19. stoletja, ko na nek način pridobi »for-
malno« prepoznavnost in je že vključena v ekonomske statistike nekate-
rih evropskih držav,5 čeprav se ekonomisti za turistično dejavnost pričnejo
konkretneje zanimati šele na začetku prejšnjega stoletja (Leonardi, 2010, 99).
Ravno zato, ker se uspeh turističnega kraja oziroma ekonomski učinek turiz-
ma najočitneje kaže v številu in dolžini koriščenja nastanitev, je razumljivo,
da sta se njegovi teorija in praksa vrsto let središčno ukvarjali s statističnim
štetjem števila turistov in številom njihovih nočitev v turističnem kraju (Vu-
konić, 2010, 42). Znanstvene discipline, kakor na primer ekonomija, sociolo-
gija, antropologija, geografija in posamezne zgodovinske vede (politična, so-
cialna, literarna zgodovina), so se pričele ukvarjati s preučevanjem turizma in
prepoznale njegov pomen pri razvoju družbe in sodobnega gospodarstva ve-
liko prej, preden se je zanj začela zanimati gospodarska zgodovina. Razloge
4 O tem v svojem prispevku tudi Hitrec na primeru Hrvaške: History of Tourism with Particular
Reference to the Croatian Adriatic.
5 Med prvimi državami, ki so pričele izvajati statistično štejte, je bila habsburška monarhija, v Badnu
so namreč že na začetku 19. stoletja zapisovali imena elitnih in znanih gostov, torej vpeljali Kurlisto
(Leonardi, 2003, 10–11).
21
