Page 22 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 22
turizem v avstrijskem primorju
gospodarskih vidikih oziroma dejavnikih, ki so vplivali na njegov razvoj v 19.
in na začetku 20. stoletja.
Pri definiranju pojma turizem se različne znanstvene discipline poslu-
žujejo različnih interpretacij. Svetovna turistična organizacija (World To-
urism organization, WTO) definira turizem na podlagi njegovega funkcio-
nalnega in organskega značaja, zajemajočega razvoj, izdelavo, distribucijo in
trgovanje s produkti in storitvami, ki bodo zadovoljili potrebam po ugodnem
in radostnem potovanju, ki jih spodbujajo tako privatni kot javni subjekti. Ta
definicija vključuje številne vrste dejavnosti v okviru turizma – prevoze, re-
zervacije namestitev, gostinstvo, porabo prostega časa, destinacije – in turista
definira kot tistega, ki mu je turistična infrastruktura namenjena in jo upo-
rablja (Tissot, 2003, 25). To definicijo uporabljajo zlasti geografi, ekonomi-
sti in nekateri zgodovinarji (Kaspar, Boyer). Turizem opredeljujejo kot sku-
pek fenomenov, ki označujejo potovanje in začasno bivanje posameznikov
izven svojega stalnega prebivališča zato, da zadostijo določeni kulturni pot-
rebi (Cavalcanti, 2003, 44). V navedenih strokah prevladuje zlasti potreba po
kvantifikaciji. Turist je začasni obiskovalec, ki vsaj 24 ur preživi v kraju, ki ga
obiskuje, ne glede na motiv, zaradi katerega potuje v določen kraj (zabava in
sprostitev, študij, zdravstveni razlogi, delo). Ta model definicije turista je po-
manjkljiv, saj izključuje izletnike.3 Druga definicija, ki jo uporabljajo v glav-
nem zgodovinarji, sociologi in literati, je osredotočena na razloge za potova-
nja in ne zgolj na čas potovanja ter definira turizem kot potovanje iz užitka, iz
želje po rekreaciji in kulturi.
Turizem je torej kot »sestavljena družbena in ekonomska dejavnost«
(Planina, 1996, 3) predmet raziskav različnih znanstvenih disciplin. Zanima-
nje za raziskovanje tega pojava oziroma dejavnosti v sklopu zgodovinskih in
drugih znanstvenih raziskav pa se je v Evropi in tudi v Sloveniji pojavilo rela-
tivno pozno. Razloge je mogoče po eni strani identificirati v samem razvoju
pojava, ki ga je vse do druge svetovne vojne (zlasti v Evropi) zaznamoval le ožji
družbeni sloj privilegiranega prebivalstva (elitni turizem). Drugi dejavnik
je tudi pomanjkanje relevantnih in sistematičnih podatkov s tega področja.
Hkrati pa je tako v evropski kakor slovenski historiografiji opaziti nezanima-
nje za raziskovanje tematike, ki je bila dolgo obravnavana kot pojav drugotne-
ga pomena, saj je že v ekonomiji dolgo veljala interpretacija, da turistična de-
3 V delu se upošteva obe kategoriji gostov, in sicer turistov kot letoviščarjev (v termalnih in
morskih zdraviliščih) ter izletnikov (obiskovalci jam in gorskih krajev), čeprav se obe kategoriji
tudi prepletata. V letovišča so namreč nekateri gosti prihajali tudi na krajše, enodnevne obiske
(ti navadno niso bili všteti v uradne statistike), hkrati so nekateri na območju Krasa ali gora tudi
letovali.
20
gospodarskih vidikih oziroma dejavnikih, ki so vplivali na njegov razvoj v 19.
in na začetku 20. stoletja.
Pri definiranju pojma turizem se različne znanstvene discipline poslu-
žujejo različnih interpretacij. Svetovna turistična organizacija (World To-
urism organization, WTO) definira turizem na podlagi njegovega funkcio-
nalnega in organskega značaja, zajemajočega razvoj, izdelavo, distribucijo in
trgovanje s produkti in storitvami, ki bodo zadovoljili potrebam po ugodnem
in radostnem potovanju, ki jih spodbujajo tako privatni kot javni subjekti. Ta
definicija vključuje številne vrste dejavnosti v okviru turizma – prevoze, re-
zervacije namestitev, gostinstvo, porabo prostega časa, destinacije – in turista
definira kot tistega, ki mu je turistična infrastruktura namenjena in jo upo-
rablja (Tissot, 2003, 25). To definicijo uporabljajo zlasti geografi, ekonomi-
sti in nekateri zgodovinarji (Kaspar, Boyer). Turizem opredeljujejo kot sku-
pek fenomenov, ki označujejo potovanje in začasno bivanje posameznikov
izven svojega stalnega prebivališča zato, da zadostijo določeni kulturni pot-
rebi (Cavalcanti, 2003, 44). V navedenih strokah prevladuje zlasti potreba po
kvantifikaciji. Turist je začasni obiskovalec, ki vsaj 24 ur preživi v kraju, ki ga
obiskuje, ne glede na motiv, zaradi katerega potuje v določen kraj (zabava in
sprostitev, študij, zdravstveni razlogi, delo). Ta model definicije turista je po-
manjkljiv, saj izključuje izletnike.3 Druga definicija, ki jo uporabljajo v glav-
nem zgodovinarji, sociologi in literati, je osredotočena na razloge za potova-
nja in ne zgolj na čas potovanja ter definira turizem kot potovanje iz užitka, iz
želje po rekreaciji in kulturi.
Turizem je torej kot »sestavljena družbena in ekonomska dejavnost«
(Planina, 1996, 3) predmet raziskav različnih znanstvenih disciplin. Zanima-
nje za raziskovanje tega pojava oziroma dejavnosti v sklopu zgodovinskih in
drugih znanstvenih raziskav pa se je v Evropi in tudi v Sloveniji pojavilo rela-
tivno pozno. Razloge je mogoče po eni strani identificirati v samem razvoju
pojava, ki ga je vse do druge svetovne vojne (zlasti v Evropi) zaznamoval le ožji
družbeni sloj privilegiranega prebivalstva (elitni turizem). Drugi dejavnik
je tudi pomanjkanje relevantnih in sistematičnih podatkov s tega področja.
Hkrati pa je tako v evropski kakor slovenski historiografiji opaziti nezanima-
nje za raziskovanje tematike, ki je bila dolgo obravnavana kot pojav drugotne-
ga pomena, saj je že v ekonomiji dolgo veljala interpretacija, da turistična de-
3 V delu se upošteva obe kategoriji gostov, in sicer turistov kot letoviščarjev (v termalnih in
morskih zdraviliščih) ter izletnikov (obiskovalci jam in gorskih krajev), čeprav se obe kategoriji
tudi prepletata. V letovišča so namreč nekateri gosti prihajali tudi na krajše, enodnevne obiske
(ti navadno niso bili všteti v uradne statistike), hkrati so nekateri na območju Krasa ali gora tudi
letovali.
20
