Page 185 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 185
na morju
predvsem Nemčije, Francije in Italije. V veliko manjšem številu so bili priso-
tni turisti izven Evrope, na primer iz Egipta in Severne Amerike.
Leta 1890 je večina od 298 gostov prihajala iz Primorja in Trsta, 14 go-
stov je prišlo iz Italije, 5 iz Grčije, 3 iz Rusije ter 1 iz Francije, Črne gore in An-
glije.220 Izvoru gostov lahko sledimo tudi leta 1904, ko je bilo v Portorožu 1.355
obiskovalcev. Večina prijavljenih gostov je prihajala iz Primorja (128) in av-
strijskega dela monarhije (146), veliko manj iz Hrvaške in Ogrske (22) ter tu-
jine (14).221
Tudi v naslednjih letih je večina obiskovalcev v Portorož prihajala iz Pri-
morja in Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz drugih evropskih in neevrop-
skih držav z izjemo leta 1904, ko je njihovo število v primerjavi z ostalimi leti
precej višje. Število obiskovalcev, ki so prišli iz drugih celin, je bilo precej vi-
soko tudi leta 1905 in 1906 (Tabela 14), v naslednjih letih pa je precej nihalo,
prednjačili so gosti iz domače Avstro-Ogrske.
Tabela 14: Izvor gostov v Portorožu v obdobju 1900–1906.
Leto Primorje Dežele Evropske Druge celine SKUPAJ
Avstro-Ogrske države
1900 93 16 / 348
1901 117 239 20 1 378
1902 167 240 24 4 670
1903 160 475 21 2 644
1904 171 461 86 9 711
1905 181 445 33 6 784
1906 182 564 28 9 811
592
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK,
Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1,
1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11,
Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
Glede dolžine bivanja so, podobno kakor v drugih letoviščih, tudi v Por-
torožu ločili dve kategoriji, in sicer goste, ki so se zadrževali manj kot sedem
dni, in tiste, ki so se zadrževali dlje. V 90-ih letih 19. stoletja je v Portorožu ve-
lika večina gostov bivala dlje kot sedem dni, kar se je nadaljevalo tudi v nas-
lednjem stoletju.
220 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 601: Rapporto sui luoghi di cura, 11. 5. 1891, La Presidenza dello Stabilimento
balneare, Antonio Bartole.
221 Podatki o nacionalni pripadnosti gostov so glede na število prijavljenih in ne skupno število oseb.
183
predvsem Nemčije, Francije in Italije. V veliko manjšem številu so bili priso-
tni turisti izven Evrope, na primer iz Egipta in Severne Amerike.
Leta 1890 je večina od 298 gostov prihajala iz Primorja in Trsta, 14 go-
stov je prišlo iz Italije, 5 iz Grčije, 3 iz Rusije ter 1 iz Francije, Črne gore in An-
glije.220 Izvoru gostov lahko sledimo tudi leta 1904, ko je bilo v Portorožu 1.355
obiskovalcev. Večina prijavljenih gostov je prihajala iz Primorja (128) in av-
strijskega dela monarhije (146), veliko manj iz Hrvaške in Ogrske (22) ter tu-
jine (14).221
Tudi v naslednjih letih je večina obiskovalcev v Portorož prihajala iz Pri-
morja in Avstro-Ogrske, v manjšem številu iz drugih evropskih in neevrop-
skih držav z izjemo leta 1904, ko je njihovo število v primerjavi z ostalimi leti
precej višje. Število obiskovalcev, ki so prišli iz drugih celin, je bilo precej vi-
soko tudi leta 1905 in 1906 (Tabela 14), v naslednjih letih pa je precej nihalo,
prednjačili so gosti iz domače Avstro-Ogrske.
Tabela 14: Izvor gostov v Portorožu v obdobju 1900–1906.
Leto Primorje Dežele Evropske Druge celine SKUPAJ
Avstro-Ogrske države
1900 93 16 / 348
1901 117 239 20 1 378
1902 167 240 24 4 670
1903 160 475 21 2 644
1904 171 461 86 9 711
1905 181 445 33 6 784
1906 182 564 28 9 811
592
Österreichische Statistik: Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXIX, Heft
2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 1905; NUK,
Österreichische Statistik: Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 1,
1902; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11,
Heft 1, 2 1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
Glede dolžine bivanja so, podobno kakor v drugih letoviščih, tudi v Por-
torožu ločili dve kategoriji, in sicer goste, ki so se zadrževali manj kot sedem
dni, in tiste, ki so se zadrževali dlje. V 90-ih letih 19. stoletja je v Portorožu ve-
lika večina gostov bivala dlje kot sedem dni, kar se je nadaljevalo tudi v nas-
lednjem stoletju.
220 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 601: Rapporto sui luoghi di cura, 11. 5. 1891, La Presidenza dello Stabilimento
balneare, Antonio Bartole.
221 Podatki o nacionalni pripadnosti gostov so glede na število prijavljenih in ne skupno število oseb.
183
