Page 183 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 183
na morju
tere je vodstvo zdravilišča prosilo tudi piransko občino. Občina je leta 1907
zdravilišča oprostila plačevanja komunalnih prispevkov, ki naj bi jih v Porto-
rožu namenili za izgradnjo bodočega kazinoja.216 Ustanovitev prve igralnice
Casino des Etrangers San Lorenzo za zabavo portoroških gostov se je zgodila
leta 1913 s preureditvijo nekdanje Righettijeve Vile San Lorenzo, ki jo je od po-
tomcev pokojnega Giovannija Righettija leta 1908 kupila družba Portorose.217
Že pred tem je leta 1904 Righettijevo vilo od njegovih potomcev želela najeti
neznana družba, ki je tam načrtovala uredila sanatorija za skrofulozo, vendar
sta proti temu odločno nastopili zdraviliška komisija in uprava družbe Porto-
rose, saj bi odprtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Por-
toroža. Zaradi majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi zdravi gosti v
morju lahko prihajali v stik z bolnimi in se tako tudi okužili. Posledično bi to
privedlo do zapuščanja letovišča s strani zdravih gostov. Njihova prizadeva-
nja so bila uspešna, saj sanatorij za skrofulozo v Portorožu ni bil odprt.218 Po-
tem ko je portoroška družba obnovila in preuredila vilo, jo je v upravljanje do-
bil tržaški hotelir Frediani. Hotel je nastopal pod imenom Villa San Lorenzo
– Hotel Frediani. Cerkvica, ki je pripadala vili, je bila ravno tako deležna ob-
nove. Za portoroške letoviščarje je v poletni sezoni vsako nedeljo in praznik
tam potekala maša (Franzoni, 1962a). V okviru hotela je deloval omenjeni ka-
zino za igre na srečo.
Prizadevanja za izboljšavo turistične ponudbe in olepšavo kraja so se
izplačala. V Portorožu je, kot vidimo na podlagi uradnih statističnih podat-
kov, ki so za kraj zbrani že od leta 1889, število gostov postopoma naraščalo.
Od leta 1889, ko je v kraju letovalo 130 obiskovalcev, do odprtja novega zdravi-
lišča s kopališčem je obisk pretežno naraščal, čeprav je ravno leta 1894 zaznati
10. 11. 1904 – Supplemento al rapporto sul luogo di cura Portorose, per l'anno 1904 /1 Marzo–31
Ottobre/.
216 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IVa seduta pubblica del 21
settembre 1903: Sull'inconveniente dell'intedescamento del luogo di Cura di Porto-Rose.
217 Nakup je družbo stal 180.000 kron. Na podlagi pogodbe z dne 27. 6. 1908 je bila družba polovico
zneska dolžna poravnati takoj, drugo polovico pa po enem letu (Franzoni, 1962a, 218).
218 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 1219: pismo, ki ga je predsednik zdraviliške komisije dr. Depangher naslovil
na tržaško namestništvo, 27. 4. 1904, N. 13, in pismo, ki ga je piranski župan naslovil na tržaško na-
mestništvo, 28. 4. 1904, N. 1341: »Si tratta di una spiaggia chiusa alle forti correnti marine, d'una
spiaggia nella quale la massa dei bagnanti trovasi agglomerata in piccolo spazio, con inevitabilità
di contatti ed in ogni modo con troppa vicinanza perchè non nasca nelle persone sane un giustifi-
cato timore ed uno sensibile ribrezzo nel vedere a pochi passi prendere il bagno degli scrofolosi.«
Opozarjali so, da je v Portorožu premajhna zalivska plaža bolj »zaprtega« tipa, ki ni usmerjena na
odprto morje. Drugod, kakor v Gradežu, so razmere drugačne in dopuščajo tovrstne prakse. Obi-
skovalce naj bi odvračal tudi neprijeten zunanji izgled skrofuloznih bolnikov.
181
tere je vodstvo zdravilišča prosilo tudi piransko občino. Občina je leta 1907
zdravilišča oprostila plačevanja komunalnih prispevkov, ki naj bi jih v Porto-
rožu namenili za izgradnjo bodočega kazinoja.216 Ustanovitev prve igralnice
Casino des Etrangers San Lorenzo za zabavo portoroških gostov se je zgodila
leta 1913 s preureditvijo nekdanje Righettijeve Vile San Lorenzo, ki jo je od po-
tomcev pokojnega Giovannija Righettija leta 1908 kupila družba Portorose.217
Že pred tem je leta 1904 Righettijevo vilo od njegovih potomcev želela najeti
neznana družba, ki je tam načrtovala uredila sanatorija za skrofulozo, vendar
sta proti temu odločno nastopili zdraviliška komisija in uprava družbe Porto-
rose, saj bi odprtje sanatorija škodovalo uspešnemu turističnemu razvoju Por-
toroža. Zaradi majhne plaže z veliko koncentracijo kopalcev bi zdravi gosti v
morju lahko prihajali v stik z bolnimi in se tako tudi okužili. Posledično bi to
privedlo do zapuščanja letovišča s strani zdravih gostov. Njihova prizadeva-
nja so bila uspešna, saj sanatorij za skrofulozo v Portorožu ni bil odprt.218 Po-
tem ko je portoroška družba obnovila in preuredila vilo, jo je v upravljanje do-
bil tržaški hotelir Frediani. Hotel je nastopal pod imenom Villa San Lorenzo
– Hotel Frediani. Cerkvica, ki je pripadala vili, je bila ravno tako deležna ob-
nove. Za portoroške letoviščarje je v poletni sezoni vsako nedeljo in praznik
tam potekala maša (Franzoni, 1962a). V okviru hotela je deloval omenjeni ka-
zino za igre na srečo.
Prizadevanja za izboljšavo turistične ponudbe in olepšavo kraja so se
izplačala. V Portorožu je, kot vidimo na podlagi uradnih statističnih podat-
kov, ki so za kraj zbrani že od leta 1889, število gostov postopoma naraščalo.
Od leta 1889, ko je v kraju letovalo 130 obiskovalcev, do odprtja novega zdravi-
lišča s kopališčem je obisk pretežno naraščal, čeprav je ravno leta 1894 zaznati
10. 11. 1904 – Supplemento al rapporto sul luogo di cura Portorose, per l'anno 1904 /1 Marzo–31
Ottobre/.
216 PAK, enota Piran, Rappresentanza Comunale di Pirano, P.V. della IVa seduta pubblica del 21
settembre 1903: Sull'inconveniente dell'intedescamento del luogo di Cura di Porto-Rose.
217 Nakup je družbo stal 180.000 kron. Na podlagi pogodbe z dne 27. 6. 1908 je bila družba polovico
zneska dolžna poravnati takoj, drugo polovico pa po enem letu (Franzoni, 1962a, 218).
218 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25 Sanità, Fon-
ti salutari (bagni), š. 1219: pismo, ki ga je predsednik zdraviliške komisije dr. Depangher naslovil
na tržaško namestništvo, 27. 4. 1904, N. 13, in pismo, ki ga je piranski župan naslovil na tržaško na-
mestništvo, 28. 4. 1904, N. 1341: »Si tratta di una spiaggia chiusa alle forti correnti marine, d'una
spiaggia nella quale la massa dei bagnanti trovasi agglomerata in piccolo spazio, con inevitabilità
di contatti ed in ogni modo con troppa vicinanza perchè non nasca nelle persone sane un giustifi-
cato timore ed uno sensibile ribrezzo nel vedere a pochi passi prendere il bagno degli scrofolosi.«
Opozarjali so, da je v Portorožu premajhna zalivska plaža bolj »zaprtega« tipa, ki ni usmerjena na
odprto morje. Drugod, kakor v Gradežu, so razmere drugačne in dopuščajo tovrstne prakse. Obi-
skovalce naj bi odvračal tudi neprijeten zunanji izgled skrofuloznih bolnikov.
181
