Page 26 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 26
turizem v avstrijskem primorju
je pričel igrati vidno vlogo v okviru ekonomskih panog, dalje, kar pomeni, da
zagovarjamo tezo, da v prejšnjih obdobjih (predmoderni turizem) turizem ni
imel prave makroekonomske teže.9
Turizem je postopoma postal ena poglavitnih panog mednarodnega go-
spodarstva. Posledično se je pojavil tudi večji interes za raziskovanje in spo-
znavanje procesov njegovega razvoja. Nekateri gospodarski zgodovinarji se
sprašujejo, ali je v okviru te discipline sploh prostor za raziskovanje zgodo-
vine turizma, saj slednji za osnovno merilo oziroma normo postavlja ekono-
mijo, saj prinaša bogastvo, je element zaposlenosti in aktivnosti, spodbuja in
pospešuje pretok ljudi in vidnih ter nevidnih dobrin, pripomore k politikam
razvoja javnega in zasebnega sektorja, a hkrati močno vpliva na družbeno in
človekovo okolje. V tem pogledu sta zgodovina turizma in gospodarska zgo-
dovina nedvomno povezani, čeprav tudi gospodarski zgodovinarji opozarjajo
in se zavedajo, da je pri raziskovanju zgodovine turizma potrebno upoštevati
skupek prepletenosti motivacij, razsežnosti, trajanja in praks in je zato potreb-
na široko zastavljena definicija, ki vključuje vse oblike turizma in vse turistič-
ne izkušnje, ki se lahko dogodijo v času potovanja ali bivanja in v vsej njego-
vi kompleksnosti (Tissot, 2003). Turizem namreč vpliva na več ravni, ne zgolj
na ekonomsko, ker gre tudi za pojav velikih socialnih in kulturnih razsežno-
sti, predvsem v zahodnem svetovnem prostoru (Berghoff, in Korte, 2002, 1).
Korenine evropskega modela razvoja modernega turizma, torej tistega,
ki se pojavi in razvija vzporedno z industrializacijo, se najprej pojavijo v An-
gliji in kasneje na celini, tudi v avstrijski monarhiji (po letu 1867 Avstro-Ogr-
ska) ter na Slovenskem. Ravno v Angliji so nastajale prve, tudi zgodovinske
študije o turizmu, čeprav Walton pri tem še vedno opozarja, da je v angle-
škem zgodovinopisju raziskovanje turizma še precej zanemarjeno, zlasti raz-
iskovanje turističnega razvoja v prejšnjem stoletju. Večja pozornost je bila v
evropskem zgodovinopisju posvečena zlasti predhodnim oblikam turizma,
kakor je Grand Tour, posameznim oblikam modernega turizma 18. in 19. sto-
letja (terme, morska letovišča, gore in narava) ter delu Thomasa Cooka. Prav
tako je bila med pomembnimi dejavniki turističnega razvoja pozornost osre-
dotočena na vlogo vlaka in parnika, manj pa na prometna sredstva 20. stole-
tja (Walton, 2002, 109–110).
Opazimo lahko tudi, da je precej del, ki obravnavajo zgodovino turiz-
ma, vezanih na lokalno zgodovino, ki pa v luči dominantnega »metropolit-
9 Dejavnosti, povezane s ponudbo »turističnih« storitev (nastanitev, hrana, vodenje) so že v
predindustrijski dobi predstavljale pomembno dopolnilno dejavnost tudi prebivalstva na
podeželju, kjer govorimo o integraciji agrarnih dejavnosti z naegrarnimi.
24
je pričel igrati vidno vlogo v okviru ekonomskih panog, dalje, kar pomeni, da
zagovarjamo tezo, da v prejšnjih obdobjih (predmoderni turizem) turizem ni
imel prave makroekonomske teže.9
Turizem je postopoma postal ena poglavitnih panog mednarodnega go-
spodarstva. Posledično se je pojavil tudi večji interes za raziskovanje in spo-
znavanje procesov njegovega razvoja. Nekateri gospodarski zgodovinarji se
sprašujejo, ali je v okviru te discipline sploh prostor za raziskovanje zgodo-
vine turizma, saj slednji za osnovno merilo oziroma normo postavlja ekono-
mijo, saj prinaša bogastvo, je element zaposlenosti in aktivnosti, spodbuja in
pospešuje pretok ljudi in vidnih ter nevidnih dobrin, pripomore k politikam
razvoja javnega in zasebnega sektorja, a hkrati močno vpliva na družbeno in
človekovo okolje. V tem pogledu sta zgodovina turizma in gospodarska zgo-
dovina nedvomno povezani, čeprav tudi gospodarski zgodovinarji opozarjajo
in se zavedajo, da je pri raziskovanju zgodovine turizma potrebno upoštevati
skupek prepletenosti motivacij, razsežnosti, trajanja in praks in je zato potreb-
na široko zastavljena definicija, ki vključuje vse oblike turizma in vse turistič-
ne izkušnje, ki se lahko dogodijo v času potovanja ali bivanja in v vsej njego-
vi kompleksnosti (Tissot, 2003). Turizem namreč vpliva na več ravni, ne zgolj
na ekonomsko, ker gre tudi za pojav velikih socialnih in kulturnih razsežno-
sti, predvsem v zahodnem svetovnem prostoru (Berghoff, in Korte, 2002, 1).
Korenine evropskega modela razvoja modernega turizma, torej tistega,
ki se pojavi in razvija vzporedno z industrializacijo, se najprej pojavijo v An-
gliji in kasneje na celini, tudi v avstrijski monarhiji (po letu 1867 Avstro-Ogr-
ska) ter na Slovenskem. Ravno v Angliji so nastajale prve, tudi zgodovinske
študije o turizmu, čeprav Walton pri tem še vedno opozarja, da je v angle-
škem zgodovinopisju raziskovanje turizma še precej zanemarjeno, zlasti raz-
iskovanje turističnega razvoja v prejšnjem stoletju. Večja pozornost je bila v
evropskem zgodovinopisju posvečena zlasti predhodnim oblikam turizma,
kakor je Grand Tour, posameznim oblikam modernega turizma 18. in 19. sto-
letja (terme, morska letovišča, gore in narava) ter delu Thomasa Cooka. Prav
tako je bila med pomembnimi dejavniki turističnega razvoja pozornost osre-
dotočena na vlogo vlaka in parnika, manj pa na prometna sredstva 20. stole-
tja (Walton, 2002, 109–110).
Opazimo lahko tudi, da je precej del, ki obravnavajo zgodovino turiz-
ma, vezanih na lokalno zgodovino, ki pa v luči dominantnega »metropolit-
9 Dejavnosti, povezane s ponudbo »turističnih« storitev (nastanitev, hrana, vodenje) so že v
predindustrijski dobi predstavljale pomembno dopolnilno dejavnost tudi prebivalstva na
podeželju, kjer govorimo o integraciji agrarnih dejavnosti z naegrarnimi.
24
